V mesecu maju smo se na oddelku posvečali predvsem šolskim obveznostim. Učenci, ki so bili pri nas hospitalizirani, so se morali še veliko učiti, saj so jim na matični šoli manjkale še številne ocene … in to pri različnih predmetih. In ne le učiti, tudi domače naloge je bilo treba pisati. In reševati učne liste ter tako danes za jutri vaditi in utrjevati slovenščino.
V naši učilnici pa so se poleg učenja tudi sproščali in zabavali. Za prijetne trenutke so velikokrat izbrali igro vseved. Tudi mene, njihovo učiteljico, so naučili, kako igra poteka. Potem pa so v rokah zavrteli kocko, jo spustili, da se je kotalila po mizi ter pokazala številko, za koliko polj se je igralec pomaknil naprej … na vsakem polju je učenec dobil tudi vprašanje, na katerega je moral odgovoriti. Vprašanja so se nanašala na najrazličnejše športe, poklice, gore in drugo. Če česa niso vedeli, so pogledali na spletne strani ter se o določeni temi malce poučili. Prav tako so si skozi igro s poznavanjem doslej še nepoznanih besed širili obzorje. Radi so se igrali, med seboj tekmovali, se pri tem zabavali, da je učilnica od smeha »pokala po šivih« in se učili. Bilo je prijetno in nepozabno.
 . |
Manja Žugman
maj 2017
