Spomladi se ptice selivke vračajo v svoja gnezda. V mesecu maju so jih učenci opazili že kar nekaj in pripovedovali o tem, katere ptice selivke živijo v njihovih krajih. Vsaka je nekaj posebnega. Čudili smo se temu, da so preletele več tisoč kilometrov dolgo pot in priletele točno na isto mesto, od koder so jeseni odletele v tople kraje.
Žan prihaja iz krajev, kjer domujejo štorklje in nam je povedal svojo zgodbo.
Štorklje v Lenartu
Ko sem vstopil v učilnico, sem zagledal plakat s štorkljo. Spomnil sem se na naše štorklje v Lenartu in na naše križišče, v katerem je postavljena naprava, s katero so v starih časih stiskali vino. Nad to napravo imamo slamnato streho. Za naš kraj pa ni značilno le vino, pač pa tudi štorklje, ki jih je kar precej. Za eno izmed njih, ki si je gnezdo zgradila na žičnatem drogu, smo gnezdo z žerjavom prestavili na varno mesto, ker bi z žičnatega droga lahko padlo. Zdaj je to gnezdo na varnem že več let. V njem se vsako pomlad izvalijo mlade štorklje in jeseni odletijo v tople kraje.
Žan, 7. razred
Ena izmed ptic selivk, ki je znana predvsem po svojem značilnim oglašanjem »ku-ku«, po katerem je tudi dobila ime, se je tudi že vrnila iz daljne Afrike. Mnogi učenci so jo letos že slišali. Pri glasbeni umetnosti smo se z mlajšimi šolarji naučili pesem Janeza Bitenca z naslovom Kukavica. Skušali so jo tudi narisati. A ker kukavico zelo redko tudi vidimo, je bila ta naloga kar težka.
Med pticami selivkami je najbolj poznana kmečka lastovica. Tretješolec Žiga nam je povedal, da si je na njihovi kmetiji gnezdo naredila kar v hlevu. V vrata so ji izrezali lino, skozi katero lahko nemoteno leta ven in noter, tudi če je hlev zaprt. Tudi letos se je že vrnila iz toplih krajev in jih razveseljuje s svojo prisotnostjo.
Minca Gale
maj 2017