V mesecu novembru sva si z učencem 3. razreda v knjižnici izposodila vsem dobro poznano slovensko ljudsko pripovedko Mojca Pokrajculja.
Slikanico sva večkrat prelistala, jo prebrala in pripovedovala. Z učencem sva jo poiskala tudi kot radijsko igro in ji prisluhnila.
Po branju in poslušanju sva poiskala razlike. V slikanici nastopajo Mojca, lisica, volk, zajec, medved in srnjak, v radijski igri pa Mojca, muha, žaba, zajec, lisica in medved. Po vsebini se pravljici ne razlikujeta, obe nam ponujata poučen nauk.
 Radijska igra |
 Slikanica Mojca Pokrajculja |
Mojca Pokrajculja je v svoj »piskerček« prijazno in toplo sprejela vse premražene živali in jim ponudila toplo prenočišče. Lisica je v obeh zvita tica, ponoči joče in laže, da jo boli trebušček, poliže medvedu ves med, želi pobegniti iz piskrčka in za to nespametno dejanje obtoži zajčka.
V radijski igri se zgodba konča tako, da lisico tatico živali spoznajo, v slikanici pa vse živali obsodijo zajčka, lisica pa se svoji zvijači sladko smeji.
Iz obeh pripovedk sva z učencem spoznala Mojčino toplino, prijaznost, dobroto in nesebičnost do živali, ki so jo v mrzli noči obiskale, ter lisičino laganje in izmikanje resnici.
Spoznala in naučila sva se, da ima laž kratke noge in da razdira prijateljske vezi. Toplina, nesebičnost in dobrosrčnost pa posameznika osrečujejo, prijatelje pa med seboj povezujejo.
 . |
 Mojca Pokrajculja in živali |
 . |
Nežka Dakskobler Markoč
november 2017
