V počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo osmega februarja, smo v pričetku meseca izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje. Z učenci smo razmišljali in se pogovarjali o pomenu kulture. Ugotavljali smo, kako velikega pomena je srčna kultura. Kjer vladajo srčnost, poštenost, iskrenost in spoštljivost, se dobro počutimo.

V pripravi na praznovanje osrednjega slovenskega kulturnega praznika smo spoznavali življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna, nekatere njegove pesmi ter njihov pomen. Svoje znanje smo preizkusili z reševanjem kvizov in premetenk.

Ogledali smo si slikanico, Prešernovo pesem Povodni mož z ilustracijami Jelke Reichman, in jo prebrali. Ugotovili smo, da je Jelka Reichman tudi avtorica slik, ki krasijo pročelje Pediatrične klinike in nekatere bolnišnične oddelke. V knjižnici smo poiskali še nekaj slikanic z ilustracijami priljubljene umetnice. V njenih čudovitih ilustracijah so vsi liki topli in prijazni. Po ogledu knjig so učenci iz das mase oblikovali Urško in povodnega moža.

Povodni mož.

Urška in povodni mož na plesišču.

 

Prebrali smo zgodbo Doktor fig in zaigrali prizor, ki prikazuje, kako Prešeren deli otrokom fige, ter ga ilustrirali. Prešerna smo si predstavljali tako v domači vasi kot v Kranju, kjer je zadnja leta služboval in tudi umrl.

Zala, 4. razred.

Žan, 7. razred.

 

Naše februarske dejavnosti so bile večkrat usmerjene v bogatenje besednega zaklada, iskanje rim, tvorjenje verzov in gojenje lepe in čitljive pisave.

Učenci so lepopisno prepisali prvo kitico Prešernove pesmi Lipica. Ob tem so izvedeli, da je bil v času Franceta Prešerna v šoli tudi predmet lepopis.

Iskali smo sopomenke, protipomenke in nadpomenke ter iz dobljenih besed naredili igro spomin.

 

 

 

Nekaj verzov, ki so nastali v literarnih delavnicah učencev prve in druge triade, smo tudi zapisali:

Na mizi stoji juha,
v njej se kopa muha.

V hlevu imam kozo,
ki daje mleko za Rozo.

V vasi je frizerski salon,
pred katerim frfota balon.

V bolnišnici sem velikokrat bolnik,
za pusta pa bi bila rada zdravnik.

Ko pogledam v oblake,
bi zelo rada jedla medenjake.

  .       .

Domov pride Maja
in potem ves dan nagaja.

Na steni bije ura,
zunaj kokodaka kura.

V kotu stoji omara,
na njej leži kitara.

Jaz bi kupil balon,
moj bratec pa bonbon.

V puščavi živi surikata,
njen dom ima vedno odprta vrata.

V šoli zazvoni zvonec
in vsi učenci rečejo: Hura, prvega polletja je konec!

 

Minca Gale
februar 2018