Septembrski dnevi in dan slovenskega športa

Avtor: | Okt 6, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki

September je prav poseben mesec, saj se poslovimo od igrivih počitniških dni in spet vstopimo v šolo.Tudi v šoli pa je lahko lepo in barvito, tako kot so barviti septembrski jesenski dnevi, in vsak dan se lahko naučimo veliko novega.

Z učenci razredne stopnje smo prebrali knjižici o prvem šolskem dnevu in se pogovarjali o nošenju mask in drugih zaščitnih ukrepih v šoli. Učenci so povedali, da so se pouka na daljavo hitro naveličali, saj jim veliko pomenita osebni stik z učitelji in družba sošolcev.

Naslovnici zanimivih knjižic, s katerima smo začeli novo šolsko leto.

 

Spominjali smo se tudi počitniških dogodkov in najlepših trenutkov, ki smo jih preživeli z našimi najbližjimi doma, na morju, v hribih, na kmetiji …

Lovro, 6. razred: Sončni zahod na morju.

 

Lovro, 6. razred: Moja morska obala.

 

Ves september pa smo veliko pozornosti namenili gibalnim dejavnostim in pogovoru o športu. Po sobah smo kegljali in metali na koš, včasih kar iz postelje ali pa v igralnici. Delali smo dihalne vaje in se sproščali ob prijetni glasbi. Učenci pa so redno spremljali tudi kolesarsko dirko po Franciji in navijali za naša favorita.

23. septembra namreč obeležujemo dan slovenskega športa.

Pobudo za slovenski dan športa je lani dal Olimpijski komite Slovenije, pobuda pa je, vse od prve predstavitve dalje, doživela pozitiven odziv različnih javnosti. Razglasitev dneva slovenskega športa kot novega državnega praznika je med drugim pozdravil tudi predsednik Borut Pahor, ki je lani priredil poseben sprejem ob predstavitvi pobude in jo podprl z besedami, ”da je šport, tako kot kultura, ena od stvari, ki nas povezujejo.”

Začetek organiziranega športa na slovenskem sega v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol.

Prav zato bi po prvotnem predlogu dan slovenskega športa praznovali 1. oktobra, a je bil kasneje predlagan in sprejet 23. september, ko je Slovenija dobila prvo olimpijsko medaljo. Letos mineva okroglih 20 let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyu prvič zaigrala slovenska himna v čast olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu.

https://www.szlj.si/2020/06/22/slovenija-je-dobila-nov-praznik-dan-slovenskega-sporta/

 

Meta Kerševan
september 2020

Umetnina meseca septembra 2020

Avtor: | Okt 6, 2020 | Oddelki, Žogice nogice

V letošnjem šolskem letu bomo spoznavali slike z motivi cvetja. Izbor likovnih del je pisan in dišeč. Zagotovo bodo takšne tudi naše reprodukcije.

September smo začeli s sliko anemon; cvetlic, ki na prvi pogled spominjajo na mak. Gre za čudovite gomoljnice s cvetovi v živahnih odtenkih modre, rdeče, vijoličaste in bele barve. Nemški slikar Emil Nolde jih je naslikal v tehniki akvarela, umetnino pa preprosto poimenoval Rdeči in modri cvetovi.

 

Nolde je ustvarjal v slogu ekspresionizma, za katerega so značilni sijoče barve, ostri kontrasti in mistično vzdušje.

 

Pri svojem ustvarjanju je umetnik poglobljeno raziskoval barve. Pogosto je slikal tihožitja s cvetjem. Pri tihožitjih je iskal ravnotežje med nadzorovanimi potezami čopiča in prostim prelivanjem barve. Tudi naša reprodukcija je nastajala na podoben način. Četrtošolka Vesna in osmošolka Tjaša sta z barvnimi tuši pričarali polprosojne cvetove različnih barv. Najprej sta na list nanesli zgolj vodo, potem pa dodajali kapljice tuša. V enem dopoldnevu sta uspeli nanesti številne plasti vodenih barv, ki delujejo kot pravi cvetni listi. Skupaj sta ustvarili vseh šest cvetov. Na srečo sta bili učenki v isti bolniški sobi, tako da sta kljub trenutnim omejitvam lahko delali skupaj. Naslednji dan je osmošolka sama nežno obarvala ozadje in s kombinacijo akvarelnih barvic, vodenk in flomastrov dodala še stebla.

 

Mogočni cvetovi so nas navdihnili s toplino in z optimizmom.

 

Tako smo zakorakali v novo šolsko leto in dokazali, da je tudi v novi resničnosti mogoče ustvarjati skupaj. Zagotovo bo dekletoma bivanje v bolnišnici prav zaradi skupnega ustvarjanja ostalo v lepem spominu.

Mi pa si lahko le želimo, da bi tudi prihodnje umetnine uspele tako dobro, kot je uspela tokratna.

 

Tina Žvab
september 2020