Avtor: Metoda Leban | Okt 27, 2020 | Čebelice, Oddelki
Na začetku šolskega leta smo se posvečali risanju portretov. V sobi so mlajši šolarji sami v spremstvu staršev, zato jim maske ni bilo potrebno nositi.
Ko sem jim ponudila možnost izdelave avtoportreta, so bili takoj za stvar. Fotografiranje jih je zabavalo in z zanimanjem so spoznali novo likovno tehniko. Po fotografiranju smo namreč fotografijo natisnili na A4-format in jo prerezali na polovico. Šolarji so polovico natisnjene fotografije prilepili, drugo polovico pa narisali. Nekateri so poteze risali hitro in odločno, drugi pa so si vzeli več časa.
Pošiljamo vam jih na ogled. Naj vas v času, ko maske zakrivajo naše obraze, razveselijo iskrivi otroški avtoportreti.
Obraz je najlepši takrat, ko je prijazen.
Oči so ogledalo naše duše.
Kljub težkemu obdobju nas hrabrijo iskrice v otroških očeh.
Čeprav negotovi časi zahtevajo od nas veliko odrekanja, lahko nanje vseeno pogledamo s svetlejše plati in si rečemo: prijaznost ni prepovedana, ustvarjalnost je dovoljena, upanje nas ohranja pozitivne.
Metoda Leban Dervišević
oktober 2020
Avtor: Tina Žvab | Okt 27, 2020 | Oddelki, Tigri
Bohinjsko jezero je naše največje jezero naravnega izvora, saj leži v ledeniško izoblikovani kotanji. Premore skoraj 100 milijonov kubičnih metrov vode. Po stari bohinjski šali pa vsebuje vode le za en »škaf«, če je ta dovolj velik. Poleti se v njem segreje voda do 22 °C, pozimi pa pogosto tudi zmrzne. Gladina vode se ob močnem deževju zviša od 2 do 3 metre. Jezero omogoča številne športne dejavnosti.
Bohinjsko jezero v številkah:
-
- nadmorska višina: 526 m,
- dolžina: 4100 m (najdaljša diagonala),
- največja globina: 45 m,
- površina: 318 ha,
- dolžina jezerske obale (ni vedno enako izmerjena): 11,35 km.
Spoznali smo, da se voda v Bohinjskem jezeru obnovi trikrat na leto. Glavni dotok je Savica, glavni odtok voda pa Sava Bohinjka. Več kot tretjina vode vanj priteka skozi kraške izvire pod jezersko gladino. Ob velikem deževju kraške vode privrejo na površje v izviru Govic na pobočju Pršivca.
Spoznali smo še naslednje zanimivosti:
-
- ob koncu zadnje poledenitve je bilo Bohinjsko jezero višje za približno 18 m (segalo je do Stare Fužine),
- le desetina Bohinjskega jezera je plitvejša od 10 m in kar 80 % ga je globljega od 20 m, 20 % celo od 40 m,
- v Bohinjskem jezeru živi kar 53 vrst planktonskih alg in vsaj 16 vrst rib,
- iz Bohinjskega jezera odteka Jezernica, druga najkrajša reka v Sloveniji, ki se od sotočja z Mostnico (100 m od mosta) imenuje Sava Bohinjka.
Aktivnosti na jezeru
Ugotavljali smo, da je Bohinjsko jezero za ljubitelje vodnih aktivnosti primerno v vseh letnih časih. V toplejših mesecih lahko v njem plavamo, se vozimo s čolnom, surfom, kajakom ali kanujem, lovimo ribe in se potapljamo. Privoščimo si lahko panoramsko vožnjo s turistično ladjico ali pa se samo sprehodimo ob njegovi obali. Pozimi se včasih ponudi tudi možnost drsanja, pri čemer je seveda potrebno opozoriti na previdnost in spremstvo odraslih.
Pri oblikovanju mesečne novičke je sodelovalo osem učencev na oddelku. Vsi so bili učenci predmetne stopnje, zato smo o jezeru lahko povedali več in bolj poglobljeno. Na zemljevidu Slovenije smo pokazali Bohinjsko jezero, Slap Savico, Savo Bohinjko, Staro Fužino, izvir Govic na pobočju Pršivca in Triglavski narodni park. Pojasnili smo tudi geografske pojme, kot so: hudourniški potok, ledeniško jezero, narodni park, kraški izvir in celinska poledenitev.
Pogovarjali smo se o tem, ali so že bili v Bohinju. Večina jih je kraj že obiskala. Povedali so, da so se ob jezeru sprehajali, da so se v njem kopali, se vozili z ladjico in s kolesom ter se nadihali svežega zraka. Vsem je bil izlet v Bohinj zelo všeč.
Andreja Gumilar
oktober 2020
Avtor: Tina Žvab | Okt 27, 2020 | Marjetice, Oddelki
Sem Matej. Star sem 13 let.
Rad treniram gimnastiko, ki mi veliko pomeni. V bistvu vse. Ob tem občutim veselje.
Najraje sem delal salte. Ko sem se zavrtel v zraku, sem imel odprte oči. Zelo poseben občutek pa je, ko se svet okrog tebe zavrti.
Potem se je zgodila nesreča. Huda nesreča. Pa ne na gimnastiki. Sedaj že štiri mesece ne morem trenirati, kar pa zelo pogrešam. Rad bi spet treniral.
Ko sem šel z dedijem na sprehod, sem srečal trenerja. Razveselil sem se ga. Ko bo moje zdravje boljše, bom lahko začel s treningom malo drugače. Bolj počasi, z vajami na parterju. Doma se že pripravljam. Vsak dan telovadim. Dvigujem uteži, delam trebušnjake in sklece, da bom pridobil mišično maso.
Sedaj moje življenje teče bolj umirjeno. Še vedno pa si želim biti uspešen in zdrav športnik.
Matej, 13 let
Trening v telovadnici, Matej 13 let
Sabina Andlovic
oktober 2020
Avtor: Tina Žvab | Okt 27, 2020 | Medvedki, Oddelki
Zaščitne maske so postale del našega vsakdanjika. Ne samo nas medvedkov, temveč vseh Slovencev. Še več, kar vseh Zemljanov. Da se ubranimo virusa, da zaščitimo sebe in druge, da ostanemo zdravi.
Nina Prešern, profesorica slovenščine na Gimnaziji Ledina, je pobudnica simpatičnega in zelo zgovornega projekta z naslovom Masko je res tečno nositi, toda …
Projektu smo se pridružili tudi medvedki v upanju, da pomembnost nošenja mask ozavesti čim več ljudi.
https://gospodicnaknjiga.si/2020/10/masko-je-res-tecno-nositi-toda-projekt-za-slovenske-sole.html/
Zaščitne maske
Masko je res tečno nositi, toda …
Ščiti me!
Pomaga mi pred okužbami.
Potem me mama vsaj ne sili jesti in piti.
Zdravniki in strokovnjaki to zahtevajo od nas.
Maska res smrdi, ampak …
Zamenjam jo z novo, čisto.
Potem vsaj vem, da si moram res umiti zobe.
Vsaj vem, da nimam korone, ker lahko še vedno vonjam.
Maska mi res drsi z nosu, ampak …
Lahko si jo vedno popravim.
Ne pustim ji, da mi para živce.
Zaradi maske me res manj razločno slišiš, toda …
Lahko ti večkrat ponovim.
Lahko govorim glasneje.
Te vsaj ne bom okužil.
Vsaj ne vidiš, da ti kažem jezik.
Moj sošolec res ne verjame v učinkovitost maske, toda …
Zdravniki mislijo drugače.
Jaz se z njo počutim varneje.
Maske med poukom res ne nosi večina mojih sošolcev, toda …
Jaz jo imam.
Morali bi jo.
Maska res skrije moj čudoviti nasmeh, ampak …
Vlaži moj nos in usta.
Skrije tudi moj herpes in mozolje.
Nasmeh mi vidiš v očeh.
Z masko se ti mogoče res zdim čuden, toda …
Zaščiti me pred okužbami.
Vsaj ne kašljam vate.
Vsaj ne dihaš vame.
Povem ti, da nisem!
Ali nismo vsi malo čudni?
Poudari moje oči.
Grrr, maska mi res rosi očala, ampak …
Korona ni šala.
Lahko si jo popravim in to preprečim.
Zaradi maske me na hodniku res težje prepoznaš, a …
Še vedno sem ista dobrovoljna punca.
Prepoznaš me po glasu.
Prepoznaš me, saj me zelo dobro poznaš.
Zaradi maske res težje presodiš, kakšne volje sem, ampak …
Včasih je to dobro, ker lahko skrijem slabo voljo.
To boš ugotovil med pogovorom.
Maske se mi ne ljubi redno menjavati, ampak …
Jo zamenjam, ker začne smrdeti.
Jo moram, ker se umaže.
Jo, ker se nanjo ulovijo bakterije in virusi.
Jo, ker jo pogosto izgubim ali kje pozabim.
V oktobru smo imeli v bolnišnični šoli kulturni dan z naslovom Zgodbe v nas in okoli nas. Pripovedovali smo si zgodbe, ki so bile povezane z doživetji v bolnišnici in izven nje. Zgodbe so nam omogočile medsebojno spoznavanje, predvsem pa so nas spomnile na lepe trenutke, ki so nam narisali nasmeh na obraz in nam vsaj v mislih pomagale pobegniti iz bolnišnice.
Merjenje temperature
Nogometna tekma
Ana Dobovičnik
oktober 2020
Avtor: Tina Žvab | Okt 27, 2020 | Hobotnice, Oddelki
Angleški izraz Halloween v resnici izvira iz izraza Hallow Eve, torej večer pred vsemi svetimi. Noč čarovnic obeležujejo predvsem v angleško govorečem svetu (Velika Britanija, ZDA, Irska, Nova Zelandija …). Pred leti pa se je praznik počasi začel udomačevati tudi na stari celini in seveda tudi v Sloveniji. Še posebej se zdi privlačen otrokom, saj so zanj značilne različne pošasti in čarovnice. Najbolj priljubljen običaj pa je izrezovanje buč, v katere nato vstavimo svečo.
Ko smo se o tem običaju pogovarjali, smo si ogledali tudi zelo stare slike in razglednice, ki ga prikazujejo. Zanimiva se nam je zdela ta čarovnica. Še nekaj … Ste vedeli, da so si nekoč v čast tega običaja pošiljali celo voščilnice?
.
Seveda smo se tudi mi skušali malo poigrati in se razvedriti z izdelovanjem raznih strašljivih bitij. Tretješolka Anja je tako izdelala lutki duhca in pajka. In to ne le zase, temveč tudi za triletnega prijatelja z dialize, ki sam še ni tako zelo vešč zahtevnega ustvarjanja. Nato pa sta se na daljavo, vsak s svoje postelje, z lutkama še poigrala. Seveda pa sta z velikim navdušenjem strašila medicinske sestre in zdravnike. Naj vam zaupam, da je bilo veliko vreščanja.
.
Anja si je izmislila tudi kratko rimo. Naučila jo je tudi svojega triletnega prijatelja, ki prihaja iz tuje države in se slovenščino šele uči.
PAJKEC
Pajkec, pajkec, kje si ti? Kam se ti mudi?
Si mrežo spletel boš ti? Rad pomagam ti.
Anja, 3. razred
Mojca Topić
oktober 2020
