Ste vedeli, da je Jurij premagal zmaja? Ja, res. Bil je rimski vojak in vitez na belem konju iz Kapadokije. Pozneje je postal svetnik in zavetnik številnih mest po Evropi ter seveda tudi v Sloveniji. Je zavetnik Ljubljane, Pirana in Ptuja. Po njem se imenujejo celo kraji Sveti Jurij ob Ščavnici, Šentjurij, Šenčur … Grajska kapela na Ljubljanskem gradu je posvečena prav njemu. In v njej je tudi freska. Upodobitev svetega Jurija spada med enega najpogostejših motivov v krščanstvu. Simbolizira pa prebujanje narave, prihod nečesa lepega in upanje. In prav tega si v tem decembru želimo tudi mi, lepših časov. Premagajmo zmaja!
Sveti Jurij v Grajski kapeli na Ljubljanskem gradu.
Učenec Jan je na svetega Jurija naletel ob učenju angleščine, saj je prebral legendo o njem. Zgodba ga je tako očarala, da je napisal obnovo v angleškem jeziku, nato pa jo je prevedel še v slovenščino.
George and the Dragon
George was a knight on a white horse who had lots of adventures. He traveled the world. He heard about an evil and scary dragon, which attacked a small village every day. The villagers gave the dragon all their food, animals and also gold and jewels. But dragon was still attacking them. Than the king offered his daughter, the princess, to the dragon. George heard about that and killed the dragon. He saved the princess and the village. Everybody in the village was happy and George became famous all over the Europe.
Jurij in zmaj
Jurij je bil vitez na belem konju, ki je imel veliko dogodivščin. Potoval je po svetu. Slišal je, da zlobni in strašni zmaj napada neko vasico. Vaščani so zmaju dali vso svojo hrano, vse živali, zlato in dragulje. Ampak zmaj je vas še vedno napadal. Potem mu je kralj ponudil svojo hčer, princeso. Ko je Jurij to slišal, je zmaja ubil. Rešil je princeso in vas. Vsi vaščani so bili srečni in Jurij je postal slaven po vsej Evropi.
Zelo zanimiva legenda, mar ne? Jana je tako očarala, da se je Jurija, ki je premagal zmaja, odločil upodobiti tudi sam. Mojstrsko, mar ne?
Leto 2020, ki se počasi izteka, je bilo za vse precej nepredvidljivo, drugačno, z mnogimi izzivi.
Decembra smo na našem oddelku običajno več časa namenili ustvarjalnim, sprostitvenim dejavnostim in druženju. Žal je bilo letos iz zdravstvenih razlogov nekoliko drugače. Druženja v živo smo morali omejiti, z nekaterimi učenci in dijaki smo stike ohranjali zgolj na daljavo.
Kljub drugačnemu načinu dela pa menimo, da moramo tudi v najbolj nenavadnih situacijah poiskati dejavnosti, ob katerih se lahko sprostimo, se razvajamo, hkrati pa osrečimo tudi naše bližnje.
Naše učenke in dijakinje imajo mnogo predlogov, kako se lahko v tem prazničnem času razvedrimo. Nekaj idej so z veseljem delile tudi z nami.
Devetošolka nam je povedala, da v prazničnem času skupaj s starši vsako leto peče domače medenjake. To tradicijo so ohranili tudi letos. Ob tem nam sporoča …
Pošiljam vam recept za domače in slastne medenjake. So zelo enostavni in hitri za pripravo. Naredite jih lahko kakršnihkoli oblik in velikosti. Dodate jim lahko tudi orehe ali jih okrasite z barvami za hrano. Najbolj se prilegajo ob vročem mleku in lepem božičnem filmu.
Recept za domače medenjake
Zaupala nam je še, da poleg peke in tradicionalnega okraševanja v njihovi družini obdarovanje poteka nekoliko drugače. Vsako leto jih namreč obišče »Secret Santa«. Vsak član družine izžreba enega člana, za katerega pripravi darilo. Tako je obdarovanje še bolj zanimivo in presenečenje ob odpiranju daril še večje.
Osmošolka je za svoje bližnje tudi letos izdelala unikatne voščilnice. Predlaga nam, da polepšamo praznike svojim bližnjim z lastnimi voščilnicami, saj so najlepša darila ravno tista, ki jih izdelamo sami. Ob tem je pomembno še, da damo svoji ustvarjalnosti prosto pot.
Voščilnice
Dijakinja nam je predstavila, kako lahko iz papirja izdelamo prikupne darilne škatlice. Nam so bile tako všeč, da smo se odločili, da bomo letošnja darila podarili v prav takih.
Darilne škatlice
Poleg idej za praznično preživljanje časa vam vsi učenci, učenke, dijaki in dijakinje z oddelka ob koncu tega leta pošiljamo še želje za prihajajoče leto.
Z učenci in dijaki smo se pogovarjali o božičnem času, ki je za marsikoga najlepši čas v letu, ko preživimo največ trenutkov s svojimi najbližjimi in si morda privoščimo posebne jedi.
V Veliki Britaniji je za ta praznik poleg drugih jedi na mizi obvezen božični puding, male okrogle pite, puran ali gos in božična rolada.
Božični puding
Vsak v družini pomaga pri mešanju pudinga, saj to prinaša srečo. Včasih so v puding skrili srebrni kovanec in tisti, ki ga je našel, je imel pred seboj uspešno leto.
Male okrogle pite
Danes so te pite polne sladkega, suhega sadja, včasih pa so jih polnili z mesom. Starejši ljudje se še spomnijo nasveta: »Če med dvanajstimi božičnimi dnevi pojeste dvanajst pit v dvanajstih različnih hišah, boste imeli pred seboj dvanajst srečnih mesecev.«
Puran ali gos
Tako v Veliki Britaniji kot v Združenih državah Amerike sta puran ali gos najpogosteje za božično večerjo. Kot priloga pa morajo biti zraven brstični ohrovt, krompir ali riž, za sladico pa brusnična omaka, puding in pite.
In v drugih državah po svetu …
Na Norveškem je najbolj priljubljena božična večerja svinjsko meso.
Na Češkem in Poljskem pogosto ribe; jedo 24. decembra.
Švedi radi pripravljajo šunko z rižem, v katerega skrijejo mandelj, ki prinaša srečo.
V Grčiji radi na odprtem ognju kuhajo jagnjetino.
V Sloveniji običajno za božično večerjo postrežemo juho, pečenko, solato in orehovo potico. Spečemo tudi piškote: medenjake, cimetove zvezdice … V preteklosti so na deželi na mizo postavili dobre sestavine, ki so jih kmetje hranili celo leto, pridelek, na katerega so bili najbolj ponosni.
Božična večerja je navadno namenjena družinskim članom in poteka v bolj mirnem duhu, medtem ko je silvestrska večerja bolj sproščena in nanjo povabimo tudi prijatelje, sodelavce ali znance.
Mesec december pa nas na poseben način spodbuja tudi k ustvarjalnosti. Prav naša ustvarjalnost daje praznikom poseben čar.
Mala namizna smrečica v tehniki gubanja.
V okviru tehničnega dne smo iz papirja in odpadnega materiala oblikovali darilca, božično-novoletne okraske in voščilnice, s katerimi so lahko učenci obdarili svoje domače, prijatelje ali bolnišnično osebje. Nekateri šolarji so se spomnili tudi na ljudi, ki živijo v domu starejših občanov v njihovem domačem kraju, in jim napisali voščilo.
Ob ustvarjanju so učenci spoznavali običaje naših prednikov in jih primerjali z današnjim načinom praznovanja.
Tudi v letošnjem letu donatorji niso pozabili na nas. Čeprav nismo imeli skupnega druženja tako kot prejšnja leta, smo bili z njimi v stiku na daljavo.
Projekt Spanjanje z Arnejem Hodaličem in s podjetjem Span je potekal na daljavo in je za učence in učenke prinesel nov tiskalnik in didaktične pripomočke.
Na decembrskem spletnem dogodku Izgubljene kulture pa so se ob zaključku s svojim učnim delom in z rehabilitacijo predstavili tudi otroci z otroškega oddelka URI Soča.
Podjetje Span pa je za vsakega prijavljenega na predavanje namenilo po 1 evro za bolnišnično šolo na URI Soča. Zbranih je bilo več kot 1.000 evrov.
Zbrana sredstva bomo namenili nakupu novega prenosnega računalnika.
Ko se v mestu prižgejo praznične lučke, ko so izložbe trgovin vabljivo okrašene in ko iz kuhinje zadiši po cimetu, pomarančah in sveže pečenih piškotih, takrat vemo, da je december. Mesec pričakovanja in veselja. Pa je res mesec veselja za vse ljudi?
Medvedki smo seznanjeni z vseslovensko akcijo Mala pozornost za veliko veselje, v kateri zbiramo voščilnice za starostnike v domovih za starejše. Ker iz svojih izkušenj še predobro vemo, kako je, če si omejen v gibanju, slaboten, bolan in osamljen, smo želeli starostnike, ki so v domovih starejših občanov, razveseliti tudi mi.
Zato smo si izbrali svoj projekt, ki smo ga poimenovali Medvedji objemčki za dedka in babico. Majhni in malo večji medvedki smo za starostnike izdelovali unikatne voščilnice, ki smo jih z lepimi željami razposlali domovom za starostnike po Sloveniji.
Decembra smo začeli z voščilnicami, toda projekt bomo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih, le da bomo voščilo ob decembrskih praznikih nadomestili z otroško risbico in lepimi mislimi.
Za vse naše babice in dedke.
Naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da se ne bi za trenutek ustavili,
se nasmehnili in zares občutili lepote tega, da imamo drug drugega.
Prijetne praznike in vse dobro v letu 2021!
Vam želijo vsi otroci, mladostniki in osebje s Kliničnega oddelka za hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike v Ljubljani.
