Cerkniško jezero
Ta mesec smo na oddelku spoznavali Cerkniško jezero. Sodelovalo je pet učencev: Iza, 4. razred, Urh, 7. razred, Nika, 4. razred, Lovro, 2. razred, in Žan, 8. razred.
Cerkniško jezero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (za Ribniško-kočevskim poljem). Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m.
Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera pa je gnezdišče mnogih vrst ptic.
Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim tektonskim prelomom Idrija–Hotedršica– Planinsko polje–Cerkniško polje–Loško polje. Janez Vajkard Valvasor je že v 17. stoletju poskušal pojasniti presihanje Cerkniškega jezera.
Pogovarjali smo se tudi o pritokih Cerkniškega jezera. Vsi njegovi pritoki, razen Cerkniščice, so kraški. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh. En del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame, kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica. Drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot pa naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri.
Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.
Z učencema 7. in 8. razreda smo se pogovarjali še o povirju (o izviru in zgornjem delu porečja), estavelnem pasu ter o ponornem (požiralniškem) območju jezera.
Povedali smo, da so povirna območja na skrajnem jugovzhodnem robu polja kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja.
Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja pa se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje največ časa.
Ponorno območje jezera se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena, ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.
Učenci so se o Cerkniškem jezeru učili individualno ob postelji v sobi. O njem so na začetku vedeli le malo, v pogovoru pa so se naučili marsikaj novega in zanimivega. Vse zemljepisne pojme, povezane z jezerom, pa smo poiskali tudi v Atlasu Slovenije.
Andreja Gumilar
december 2020
