Čarobne mreže

Umirili smo se, zaprli oči in po belem listu vlekli neprekinjeno črto, tako da je nastala čarobna mreža. Šolarji so se na oddelku prvič srečali s tehniko risanja z zaprtimi očmi, s fraktalnim risanjem.

Časi so za vse nas negotovi in polni skrbi, še posebej pa so v stiski otroci v bolnišnici. Tovrstno risanje jim ponuja mir in varnost. Med barvanjem misli odplavajo, le igra z barvami ostaja in nas pomirja.

Otroci so presenečeni, ko v mreži odkrijejo podobo, ki je niso pričakovali, ko so se lotili risanja.

Tovrstno risanje vsakemu daje občutek uspešnosti in ustvarjalnosti, saj je vsaka risba lepa na svoj način. Fraktalna risba je namenjena zmanjševanju stresa in napetosti, izboljšanju koncentracije, fine motorike, razvijanju ustvarjalnosti, samostojnosti in ustvarjanju pozitivne samopodobe.

Na ogled vam postavljamo naše čarobne mreže.

Portreta in Drevo, ožarjeno s soncem.

Enooki Jure in Žaba na listu.

Muca in Riba piranja.

Jež in Krokodil.

Metoda Leban Dervišević
januar 2021

Januar

Mesec januar je zimski mesec. Temperature so bile v pričetku meseca precej visoke za ta letni čas, a se je to že po prvem tednu spremenilo. Učenci so skozi okno lahko opazovali sneženje. Čeprav posameznih snežink ni bilo mogoče ujeti in jih opazovati, smo si jih ogledali v knjigah in na spletu. Spoznanje, da je vsaka snežinka drugačna, nas je navdušilo in marsikaterega učenca presenetilo.

S kredo na črno podlago so si šolarji narisali svojo snežinko.

Larina snežinka.

 

S pomočjo poskusov so učenci spoznavali, kaj se v naravi v tem letnem času dogaja z vodo, če so temperature zelo nizke. Najnižja temperatura zraka v mesecu januarju v Ljubljani je bila minus 7,5 stopinj C, in sicer 17. januarja. Marsikje v Sloveniji pa se je temperatura zraka spustila še dosti nižje.

Tabela z ARSO-ove spletne strani, na kateri smo lahko spremljali gibanje temperature zraka do dne, ko smo zaključevali januarsko novičko.

 

POSKUS: SE VODA LAHKO ŠIRI?

Potrebujemo: kozarec, vodo.

Kozarec smo napolnili z vodo in ga za nekaj ur dali v zamrzovalnik, da je voda zmrznila. Učenci so razmišljali, kaj se bo zgodilo. Bo raven vode enaka prvotni ravni vode? Zaradi boljše vidljivosti smo vodo obarvali.

Po nekaj urah smo iz zamrzovalnika vzeli kozarec z vodo in ugotovili:
VODA JE ZMRZNILA.
NJENA RAVEN JE VIŠJA OD PRVOTNE RAVNI.

Učenci so razmišljali, kaj to pomeni, in spoznali:
VODA IMA V TRDNEM STANJU NIŽJO GOSTOTO KOT TEKOČA VODA.
ZATO ZAVZEMA VEČ PROSTORA.

Voda pred zamrzovanjem in po njem.

 

POSKUS: BO LEDENA LADJICA ZAPLAVALA?

Potrebujemo:
plastično posodico,
vodo,
slamico,
barvni papir,
škarje,
posodo za vodo.

Plastično posodico smo do polovice napolnili z vodo in na sredino pričvrstili slamico, ki nam bo služila kot jambor. Posodo z vodo smo postavili v zamrzovalnik. Naslednji dan, ko je bila voda že zmrznjena, smo jo vzeli iz zamrzovalnika. Na slamico smo nataknili papir in tako dokončno oblikovali ladjico z jadrom.

Voda v plastični posodici je zmrznila in prevzela njeno obliko.

Pripravili smo posodo z vodo in vanjo položili ledeno ladjico. Učenci so bili zelo radovedni, kaj se bo zgodilo.

LADJICA JE ZAPLAVALA.

Učenci so spoznali, da led plava na vodi. Ko voda zmrzuje in se spreminja v led, se razteza in zavzame več prostora kot v tekočem stanju. Zato je gostota ledu manjša kot gostota vode. Tako lahko led plava na vodi.

Ledena ladjica plava na vodi.

 

Naredili smo še več drugih poskusov, s katerimi smo raziskovali značilnosti vode v trdnem stanju. V naravi se pojavlja kot led, sneg in ivje v številnih oblikah in vzorcih. Tudi zima nam daje neskončno možnosti za opazovanje in za veselje. Delček tega smo v mesecu januarju spoznali in doživeli pri šolskem delu.

Minca Gale
januar 2021

Triglavska sedmera jezera

Ta mesec smo se na oddelku s šestimi učenci; Davidom, 7. razred, Maticem, 8. razred, Inelo, 6. razred, Valom, 8. razred, Borom, 5. razred, in Rosano, 6. razred; pogovarjali o Triglavskih sedmerih jezerih.

Povedali smo, da je Dolina Triglavskih jezer ali Dolina Sedmerih jezer ledeniška alpska dolina med Bohinjem in Trento. Dolina Triglavskih jezer je kot narodni park zavarovana od leta 1924.  Krasijo jo razgiban teren, zanimive rastline in živali ter fosili. Dolina je znana tudi zaradi dobro razvitih kraških pojavov ter povesti o Zlatorogu.

Čeprav je jezer več kot sedem, dosti je majhnih mlak in jezerc, se že od nekdaj omenjajo sedmera Triglavska jezera, ker so res podobna jezerom in so vidna čez vse leto, ostala pa čez poletja usahnejo in izginejo.

 

Sedmera Triglavska jezera so:

  • Jezero pod Vršacem (oziroma Jezero v Podstenju, 1993 m nad morjem, pogosto je večino leta zamrznjeno)
  • Mlaka na Laštah (pod Zasavsko kočo na Prehodavcih, poleti pogosto presahne)
  • Rjavo jezero (dolgo 150 m, široko 100 m, globoko 10 m)
  • Zeleno jezero (globoko do 2 metra, zeleno obarvano zaradi alg)
  • Veliko jezero (ali Jezero v Ledvicah, največje jezero, 1930 m nadmorske višine, 300 m dolgo, 120 m široko, do 15 m globoko)
  • Dvojno jezero (ob gori Koča pri Triglavskih jezerih, 1685 m nadmorske višine, ob velikem vodostaju se spremeni v eno jezero)
  • Črno jezero (najtoplejše od Sedmerih jezer, 1319 m nad morjem, 150 m dolgo, 80 m široko, 6 m globoko)

 

Vode iz najvišjega Jezera pod Vršacem odtekajo v dolino Soče in v Jadransko morje. Vsa druga jezera so med seboj povezana, vode pa se stekajo v Savo Bohinjko in naprej proti Črnemu morju.

 

Po pogovoru o jezerih pa smo povedali še pet osnovnih pravil obnašanja v gorah.

 

1. V hribih se pozdravljamo “Živjo!” “Živjo, koliko je še do vrha …?”

 

2. Smeti odnesi s seboj v dolino.

Onesnaževanje je lahko mnogih oblik, vse od smeti do glasne glasbe. Splošno sprejeto med hribolazci je, da prinešeno embalažo odnesemo nazaj v dolino in vržemo v primerne zabojnike.

 

3. Ne proži kamenja.

Verjetno ste že doživeli, da se stiskate k steni, zgoraj pa hodi skupina nepazljivih turistov, ki proži kamenje. Proženje kamenja je nevarno početje. Treba je hoditi previdno in se proženju kamenja, če je le mogoče, izogniti. Če se vseeno zgodi, pa nevarnost jasno in glasno sporočimo pohodnikom pod nami.

 

4. Imejmo primerno opremo.

Za hojo v gore je treba biti primerno pripravljen. S tem sta mišljeni tako telesna pripravljenost kot tudi primerna oprema. Pred odhodom v gore vedno preverimo vremensko napoved in razmere v gorah ter se temu primerno odločimo za turo. Vedno imejmo s seboj dovolj vode, primerno obutev in kakšen kos tople obleke, tudi če je vzpon poleti. Razmere v gorah se hitro spreminjajo in nanje moramo biti pripravljeni.

 

5. Kako se srečujemo na izpostavljenih mestih.

Dostikrat se zgodi, da hodimo po zelo ozki in izpostavljeni poti, nasproti pa nam pride skupina ljudi. Vljudno in pravilno je, da se vsi gorniki potrudijo, da najdejo varen kraj za srečanje in umik, tudi če to pomeni nekaj korakov nazaj ali vstran. Varnost naj bo na prvem mestu.

 

Andreja Gumilar
januar 2021