V Bolnišnični šoli je bilo v začetku marca zelo živahno. Skupaj s šolarji smo obeležili in praznovali častitljiv jubilej, 70 let Bolnišnične šole. Zato smo za svoje učence in dijake pripravili prav posebne dneve dejavnosti, ki smo jih izpeljali v sodelovanju z zunanjimi gosti. Spoznavali smo moderno umetnost, ustvarjali kozmograme, pisali pesmi, literarne prispevke in voščila ob svoji obletnici. Podali smo se na virtualni sprehod po Ljubljani. Oblečeni v pižamo smo spoznavali znanost in na bolniški postelji izvajali zanimive eksperimente.
Kot vsak dan zadnjih 70 let smo si ponovno dokazali, da se imamo v Bolnišnični šoli kljub težkim boleznim in poškodbam, ki nas pestijo, lahko prijetno. A zakaj se imamo v Bolnišnični šoli tako lepo? Ker med nami vladajo veselje, strpnost, sodelovanje, znanje, prijateljstvo, zaupanje, zdravje in razumevanje. Ponosni smo na svoje učence in dijake, ki skupaj z učitelji soustvarjajo Bolnišnično šolo že 70 let.
Svoje doživljanje ob zdravljenju v bolnišnici pa je v glasbo strnila učenka 8. razreda. Z avtorsko glasbo in melodijo je navdih vsem malim junakom, ki svoj čas preživljajo v bolnišnici.
Prisluhnite pesmi Soba 6
V sobi 6, tam je en kup stvari za jest’, za jest’.
Mami si kuha kave in je čokolade, jaz pa s hrano mučim se.
Napitki, čips, ker tedenski jedilnik je en kiks,
en kiks.
Hrana že ponavlja se, kdo je sploh zeljne krpice,
iz obupa končno kličem Wolt.
Refren:
Manjka mi svobode,
sem ujetnik svoje sobe.
A vem, da enkrat bom okej.
Pogrešam potovanja, družino in zdravje,
potem pa rečem si: »Pa poglej!«
Ko padeš dol, imaš vsega dovolj,
ohrani moči in usmeri pogled v lepše dni.
Tuki je en velik hodnik za vse junake.
V novi realnosti živim v nadstropju št. 3,
kjer pa ni vse tok slabo.
Najboljša stvar na tem oddelku so ljudje, vsi tle.
Sestre, ki poslušajo, zdravniki, ki pomagajo,
če vse narobe gre.
Refren:
Manjka mi svobode,
sem ujetnik svoje sobe.
A vem, da enkrat bom okej.
Pogrešam potovanja, družino in zdravje,
potem pa rečem si: »Pa poglej!«
Ko padeš dol, imaš vsega dovolj,
Ohrani moči in usmeri pogled v lepše dni.
Ana Dobovičnik
marec 2021
