Mi nismo kar tako, tudi grafitarji smo
Beseda grafit izhaja iz italijanske besede graffito. Pomeni podobo ali napis, ki nastane s strganjem po trdi površini (iz graffiare = praskati).
Pravzaprav je grafit risba, napis ali slika na javni površini, narejen s kredo, ogljem ali sprejem. Značilen je za subkulturo velikih mest in pogosto vsebuje politična sporočila oz. uporniški odnos do socialnih norm. Pogosto razbija monotonost urbanega javnega prostora in na drugačen način opozarja na npr. namen ali posebnost objekta, aktualnosti v družbi, prostoru, včasih tudi na humoren in nevsakdanji način.
Grafiti obstajajo že tisoče let in prav tako dolgo se poraja diskusija, ali so umetnost ali vandalizem. Nekateri ljudje verjamejo, da so grafiti vandalizem, ker jih vidijo kot uničevanje tuje lastnine. Eden glavnih argumentov je ta, da naj bi bila umetnost narejena na lastnikovi posesti z njegovim dovoljenjem, če le to ta želi. Samo izražanje ne bi smelo biti uničevanje tuje lastnine. Drugi pa pravijo, da je ilegalnost del te ulične umetnosti, del umetnikovega izražanja, podobno kot punk rock in skateboarderji – grafiti so del subkulture, ki se upira in se izraža bolj kot neki odraz.
Primer Berlinskega zidu pa danes velja za največje platno z grafiti na svetu. Leta 1980 je bil zid prenovljen, tokrat zgrajen v višini štirih metrov. Na njem so ustvarjali umetniki celega sveta. Porisan je bil le zahodni del zidu, vzhodni del pa je zaradi prepovedi približevanja ostajal siv. Leta 1990 so bili v Berlin povabljeni umetniki celega sveta, da so porisali še prazni vzhodni del kot prikaz družbe svetlejšo prihodnost. V Ljubljani pa so prvi grafiti povezani z akcijami Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno. Ceste so bile zasute z lističi OF in stene popolnoma popisane. Drugi val grafitiranja je sledil v 70-ih letih z uporniškim pankom. Takrat so grafitarje preganjali, tudi zapirali in pretepali.
Lahko pa ustvarjate svoje notranje grafite, ki lahko olepšajo steno vaše sobe, vas navdihnejo s kakšnim zanimivim vzorcem ali napisom. Združevanje različnih stilov in barvno eksperimentiranje je lahko svojstven umetniški izraz. Zanimivo je, če jih združimo na eno steno ali pa posamezne »zgodbe« razdelimo po prostorih.
V bolnišnični šoli nismo kar tako – tudi grafitarji smo!
Andreja Gumilar
