Avtor: Metoda Leban | Maj 29, 2023 | Medvedki, Oddelki
15. maja obeležujemo svetovni dan družine. Skupaj s šolarji smo razmišljali, kaj je bistvo družine in prijateljstva, še posebno v obdobju, ko v ta odnos poseže težka in zahtevna bolezen.
Družina je tam, kjer se življenje začne in se ljubezen nikoli ne konča.
Družina je lahko velika, majhna, enostarševska, sestavljena, istospolna, rasno ali/in kulturno mešana, družina s članom s posebnimi potrebami, družina s posvojenim otrokom … Zagotovo je prav vsaka družina posebna in unikatna. Pa vendar imajo vse družine nekaj skupnega.
Družina je najranljivejša in hkrati najmočnejša celica, kjer vsi neprestano rastemo. Je prostor, kjer se vsi člani vsak dan učimo ljubezni, potrpežljivosti, iskanja novih, boljših poti, spoznavanja in odpuščanja. Je varen pristan, kjer se počutimo srečne in ljubljene, pomeni nam občutek varnosti, spoštovanja in odgovornosti. Družina je skupek nevidnih vezi, ki nas medsebojno vežejo in ohranjajo našo povezanost skozi vse življenje.
Prijateljici
Pravo prijateljstvo je vrednota, ki osmisli življenje, odpira srca in nam pomaga, da v življenju spoznavamo najboljše različice sebe. Iz pravega, obojestranskega prijateljstva črpamo moč in pogum za srečevanje z vsakodnevnimi težavami; navdih in potrpežljivost za uresničevanje naših sanj; smeh in solze za brušenje svojega pravega jaza; modrost, s katero odkrivamo, kaj pomeni prava podpora, pravo zaupanje in pristna pomoč, ki ni preračunljiva. Pravi prijatelj nam nikoli ni v napoto. Za prave prijatelje si izberemo ljudi, ki imajo podobna zanimanja kot mi, enake interese ali podobno gledajo na določene zadeve, ki nam osebno veliko pomenijo.
Dobra prijateljstva lahko:
- izboljšajo naše počutje,
- pomagajo doseči naše cilje,
- zmanjšajo stres in depresijo,
- nudijo podporo v težkih časih,
- povečajo našo samovrednost.
Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči. Na bolne otroke so se spomnili tudi otroci, učenci, dijaki in strokovni delavci Ljubljana International School. Poskrbeli so za prekrasno dekoracijo, ki krasi strop skupnega prostora na bolniškem oddelku. Dekoracija je sestavljena iz belih papirnatih golobčkov, ki bolnim otrokom in mladostnikom prinašajo lepe želje in jim rišejo nasmeh na obraz. Hvala za vašo prijazno gesto, prijatelji.
Ana Dobovičnik
maj 2023
Avtor: Tina Žvab | Maj 29, 2023 | Oddelki, Žogice nogice
Umetnina predstavlja posrečeno podobo sira, ki ga strgalo pretvarja v leteča srca, v ljubezen. Poslikavo dopolnjuje ljubek napis: »Ti si moj sirček.«
Ulični umetnik Pier Paolo Spinazze s psevdonimom Cibo je v Veroni na steno zapuščene hiše naslikal to pomenljivo slikarijo, s katero je želel obeležiti praznik zaljubljencev. Grana Padano (vrsta sira; v slovenščini parmezan) je značilnost območja Verone. Gre za dodatek k jedem, ki ga vsakodnevno uporabljajo in ga imajo za samoumevnega. Cibo s svojimi poslikavami prekriva neofašistične grafite, ki pozivajo k nasilju. Njegova dela navadno prikazujejo elemente italijanske kulinarike.
»Ti si moj sirček.«
Podobe grafita in umestitev slednjega na steno hiše je najprej fantastično izrisala zgolj desetletna Julija. Njen občutek za prostorske predstave in risanje po opazovanju nas je pustil odprtih ust. Risbo smo čez nekaj dni pričeli dopolnjevati z barvami. Leteča srca je ustvarila sedmošolka Maja, stavbo in sir pa je mojstrsko naslikal prav tako izjemen drugošolec Tristan. Devetošolka Nerma je dodelala strgalo in napis, učenka Tjaša pa se je poigrala z ozadjem. Piko na i je na koncu dodala še devetošolka Janja, ki je poudarila napis in naš ljubezenski grafit je bil končan.
Naj živi ljubezen!
Cibo pravi, da je tako ljubezen kakor parmezan treba v življenju dodajati vsak dan znova po malo. Njegovo misel pa lahko le še dopolnimo z ljudskim pregovorom: »Ljubezen in hrano moramo deliti, ne pa ju zapravljati.«
Potrudimo se deliti z drugimi vse, kar je dobrega!
Tina Žvab
maj 2023
Avtor: Metoda Leban | Maj 29, 2023 | Hobotnice, Oddelki
V mesecu maju, natančneje 9. maja, praznujemo dan Evrope. Ta dan obeležujemo mir in enotnost v Evropi ter obletnico zgodovinsko nadvse pomembne deklaracije Roberta Schumana, v kateri je predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. Njegov predlog velja za začetek današnje Evropske unije.
Evropa kot celina
Evropa (na globusu) ni videti kot samostojna celina, temveč se zdi podaljšek oz. polotok
Azije, saj skupaj sestavljata Evrazijo. Evropa je ena najmanjših celin ter ena najgosteje poseljenih (za Azijo in Afriko).
Evropa pa je samostojna celina zaradi geografskih, zgodovinskih in kulturnih razlogov.
Geografski razlogi: Kopno in morje sta tesno povezana (polotoki, otoki), podnebje je zmerno,
območje je priljubljeno za poselitev, največ ozemlja je v zmerno toplem pasu (jug subtropski,
sever subpolaren).
Kulturni razlogi: jedro človeške civilizacije in kulture, osvajalci so širili evropsko kulturo na druge celine (podjarmljenje, izkoriščanje, suženjstvo, nasilno pokristjanjevanje), zibelka svetovne industrijske revolucije, do 20. stoletja najrazvitejši del sveta
Evropske države so se po burnih stoletjih medsebojnih vojn (tudi hladne vojne) povezale v Evropsko unijo. Val globalizacije pa je povzročil množično priseljevanje, zato je postala večrasna skupnost.
Dijak Jan se je vse šolsko leto podrobno učil o Evropi kot celini. Seveda si mora zapomniti vse evropske države, njihovo lego, glavna mesta ter tudi zastave. To pa je kar trd oreh, saj je držav veliko, zato si je domislil, da bi si izdelal učni pripomoček, nekakšno igro – sestavljanko.
Najprej je izdelal seznam vseh držav z glavnimi mesti in zastavami, nato ga je natisnil, označil in razrezal.
Jan seveda ni pozabil tudi na zemljevid Evrope in zemljepisno lego posameznih držav.
Igra se lahko igra na več načinov, recimo kot spomin, kot tekmovanje v dvojicah na čas in podobno …
Ker pa mu je namizna igra Evropa tako zelo uspela in mu tudi pomagala pri samostojnem učenju, jo je sklenil pokazati in ponuditi še svojim sošolcem.
Mojca Topić
maj 2023
Avtor: Metoda Leban | Maj 29, 2023 | Nerazvrščeno
V Milanu je od 8. do 12. maja potekal 12. kongres organizacije HOPE, ki združuje in povezuje bolnišnične pedagoge v Evropi. Kongres, ki se ga je udeležilo okrog 240 udeležencev iz evropskih in drugih držav, je potekal pod sloganom Oblikovanje prihodnosti z izobraževanjem: kulture, odnosi in kompetence.
Udeležila se ga je tudi naša kolegica Tatjana Kociper, nacionalna predstavnica organizacije HOPE v Sloveniji. Poročala je o stanju slovenske bolnišnične šolske dejavnosti nasploh kakor tudi v naši bolnišnični šoli. Na kongresu je tudi aktivno sodelovala in predstavila prispevek z naslovom Dijaki s težavami in motnjami v duševnem zdravju: pomoč pedagoga pri nadaljevanju šolanja in pomembnost pristnega, profesionalnega odnosa v procesu pomoči.
8. in 9. maj sta bila namenjena sestankom nacionalnih predstavnikov, od 10. do 12. maja pa so potekala predavanja, predstavitve in delavnice. Udeleženci kongresa so z zanimanjem prisluhnili strokovnjakom različnih strok, ki se pri svojem delu srečujejo z bolnimi otroki in mladostniki.
Vsebinsko bogat program je bil prepleten z druženjem udeležencev in medsebojno izmenjavo pogledov ter izkušenj. Zadnji dan kongresa je potekala skupščina članov organizacije HOPE, na kateri je bil za predsednika organizacije ponovno izvoljen g. Jan Haverkate. Naslednji kongres bo leta 2025 v Dublinu na Irskem.
Povzetki predavanj in prispevkov predavateljev, predstavljenih na kongresu, so zbrani v zborniku in dostopni na naslednji povezavi: https://doi.org/10.53145/978-88-9392-440-5
Prav tako so dostopne tudi predstavitve predavanj; in sicer na povezavi: https://www.hope22.eu/congress/programme/sessions
Na fotografiji: levo Tatjana Kociper, nacionalna predstavnica združenja HOPE, desno Valda Janjanin, vzgojiteljica v bolnišničnem vrtcu iz Vrtca Vodmat.
Iskreno se zahvaljujemo podjetju KRKA d. d., ki je s svojo podporo in donacijo prispevalo k naši udeležbi na kongresu.
