Avtor: Metoda Leban | Nov 30, 2024 | Oddelki, Tigri
Novembra je tako naneslo, da smo se na oddelku veliko, še več kot ponavadi, pogovarjali o hrani.
Pogovori o tem, kdaj in kaj bo za kosilo, koliko časa je kdo že tešč, ker čaka na operacijo, in kako mu kruli v želodcu in ne more razmišljati, kaj šele delati za šolo, o tem, kaj imamo učiteljice, vzgojiteljice, sestre, zdravnice, strežnice in čistilke s seboj za malico in kdaj bo že čas za kakšen grižljaj ali kaj naj nam mami prinese iz avtomata ali trgovine, ko si bo šla po kavico ali v lekarno, ti pogovori so že nekaj vsakdanjega.
Tokrat pa so naši razmisleki potekali nekoliko drugače.
Kar pogosto smo prebirali knjigo Čarli in tovarna čokolade pisatelja Roalda Dahla. Najbrž ne boste presenečeni, da smo ob odstavkih, kot je tale spodaj, obenem cedili sline in tudi našli novo spoštovanje do vsakega grižljaja in do vse raznolike hrane, ki nam je pogosto kar preveč dostopna.
Potem pa sta nas oddelku obiskali vzgojiteljici Janja in Mateja in nam zaigrali prisrčno pravljico Miškin zajtrk. Miška želi pripraviti zajtrk za svojo prijateljico in si postopoma pri kmetici, peku in čebelarju nabere vse sestavine, da si s prijateljico privoščita vsaka svoj majhen košček kruha z maslom in medom, zraven spijeta lonček mleka, potem pa pojesta še jabolko, ki ga je prijateljica prinesla za sladico. Seveda so se nam spet cedile sline in skupaj z igralkama smo se v smehu spraševali, zakaj ni dovolj slastne hrane še za nas, občinstvo. Predvsem pa nas je majhna količina vsake od sestavin, ki sestavljajo tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga vsak po svoje proslavili naslednji dan, spomnila na to, kako hrano, ki smo jo nekdaj oboževali, kaj hitro jemljemo za dolgočasno in samoumevno in kako nam pogosto česa dobrega kar ni in ni dovolj, če pa je tega le za grižljaj, in sploh če to še delimo s prijateljem, kar naenkrat postane neprecenljivo in nadvse okusno.
Vse skupaj je bilo tudi časovno dobro umeščeno, saj je v tednu od 16. do 24. 11. potekal teden zmanjševanja odpadkov, torej tudi zmanjševanja odvržene hrane.
K razmisleku vabimo tudi vas in vam želimo neizmerne užitke ob vašem naslednjem obroku.
Urška Grum
november 2024
Avtor: Metoda Leban | Nov 30, 2024 | Medvedki, Oddelki
Tudi v Sloveniji je vse bolj priljubljen običaj, da v dneh in nočeh pred prvim novembrom, ko praznujemo dan mrtvih, okrašujemo domove z različnimi rekviziti in okrasjem, ki so bolj “temačne narave”.
Halloween ponazarja mešanico starodavnih poganskih verovanj, krščanskih tradicij in sodobnih običajev, povezanih s smrtnostjo, duhovnostjo in spremembo letnih časov. Kelti so verjeli, da duše umrlih, ki ne najdejo poti med peklom in nebesi, pridejo 31. oktobra k nam, da nas malce prestrašijo. Da bi jih prestrašili in pregnali nazaj, so se našemili, zakurili ogenj in dodali kakšen rekvizit ali žival. Običaj se je skozi stoletja preoblikoval iz praznovanja konca žetvene sezone in prehoda v zimo, ko naj bi bil svet duhov in mrtvih najbližje svetu živih, v bolj zabaven dogodek, ki danes vključuje strašljive kostume, okraševanje domov in lov za sladkarijami.
Prvega novembra praznujemo v Sloveniji praznik vseh svetih. Praznik nas opominja na minljivost življenja, pomen spoštovanja do preminulih in vrednote, ki so jih ustvarjali naši predniki.
Praznik obeležujemo z obiskom pokopališč, prižiganjem sveč, molitvami in polaganjem cvetja na grobove.
• Prižiganje sveč na grobovih simbolizira upanje in večno svetlobo, ki jo želimo pokojnim.
• Polaganje cvetja in venčkov predstavlja spoštovanje in lepoto spomina na preminule.
• Molitev za mrtve je globoko zasidrana v krščanski tradiciji in izraža prošnjo za mir duš pokojnih.
Halloween izhaja iz izraza “All Hallows’ Eve”. Beseda “Hallow” pomeni svetnik, zato “All Hallows’ Eve” pomeni “večer pred praznikom vseh svetih”. Sčasoma se je izraz skrajšal v “Halloween”. Prižiganje sveč na grobovih ima globok pomen. Plamen sveče simbolizira večno življenje in svetlobo, ki prežene temo smrti. Ta simbolika daje upanje, da bo pokojnik v večnosti našel mir in svetlobo, ki je ni mogel doseči na zemlji.
V Bolnišnični šoli pa se zavedamo tudi pomena zdrave prehrane in zdravega prehranjevanja na naše zdravje in življenje, zato podpiramo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane. Z učenci smo se pogovarjali o zdravi prehrani, izvoru in pridelavi hrane, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil (pridelanih v Sloveniji), pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunem vplivu na okolje in o pravilnem ravnanju z odpadki.
Tradicionalni slovenski zajtrk vsebuje kruh, maslo, mleko in jabolko ali katero drugo sveže sadje. Vse sestavine so naravne, lokalno pridelane na slovenskih kmetijah.
Ana Dobovičnik
november 2024
