Avtor: Metoda Leban | Jan 29, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
V letošnjem šolskem letu smo spoznavali tudi zgodbo Friderika in Veronike. Ko sem pripravljala to novičko, pa sem izvedela, da je občina Kočevje kulturno tematsko leto 2025 poimenovala 600 let – Veronika in Friderik. Temelji namreč na dogodkih, ki so se na Kočevskem odvijali pred šestimi stoletji. Na spletni strani so zapisali tako:
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina, ki se je zapisala ne samo v slovensko, temveč tudi srednjeevropsko zgodovino, poseben pečat pa so pustili tudi v naših krajih. Veronika Deseniška in Friderik Celjski sta namreč odigrala ključno vlogo v tragični ljubezenski zgodbi, katere srečnejši del se je odvil prav na Kočevskem.
Po smrti prve žene Elizabete se je najstarejši sin Hermana II. Celjskega, Friderik II., poročil z Veroniko Deseniško. S Hermanovega vidika je bila poroka nezaželena, saj naj bi omadeževala čast celjske rodbine, ki si je z vojnami in diplomacijo, pa tudi s porokami, utirala svojo politično pot. Zaljubljenca sta se umaknila od oči javnosti in zatočišče našla na Kočevskem na gradu Fridrihštajn, ki ga je dal v letih 1422–1425 postaviti Friderik. Herman ni odnehal pri njunem preganjanju, saj se z zvezo nikakor ni mogel sprijazniti. Fridrihštajn je dal razrušiti, Friderika zapreti, Veronika pa se je nekaj časa uspešno skrivala. Ko so jo ujeli, so ji sodili zaradi čarovništva, kar velja za prvi čarovniški proces na naših tleh. Veronika je bila oproščena obtožb, vendar Herman s tem ni bil zadovoljen. Zapreti jo je dal v grad Ojstrica, kjer so jo oktobra 1425 utopili.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Znak tematskega leta, ki grafično prikazuje obraza Friderika in Veronike z rdečim srcem v sredini
Logotip tematskega leta 2025 je izdelala grafična oblikovalka Tara Novak.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Na predvečer drugega dne pa naj bi sodniki po legendi izjavili: „Gospod ban! Pri tem dekletu ni najti nobene krivde, kaj šele zločina. Goji samo veliko ljubezen do vašega sina Friderika. Ampak, presvetli ban, ljubezen nikoli ni bila greh, kaj šele zločin. Ljubezen je ena od najlepših človeških vrlin! S tem je naše delo, presvetli ban, končano.“
https://www.veliki-tabor.hr/si/o-muzeju/pregled/legenda-o-veroniki-deseniski
Veroniko so pokopali v Braslovčah, Friderik II. pa jo je kasneje dal prenesti v samostansko cerkev kartuzijanskega samostana Jurklošter.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Veronika_Deseni%C5%A1ka
Ta tragična ljubezenska zgodba je bila in je še danes znana tako na Kočevskem, kot drugod po Sloveniji, pa tudi v tujini. Postala je nekakšen simbol pristne ljubezni. Mnogi jo primerjajo z zgodbo Romea in Julije. Veronika in Friderik sta postala junaka številnih literarnih del in uprizoritev.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Andreja Čušin Gostiša
januar 2025
Avtor: Metoda Leban | Jan 29, 2025 | Hobotnice, Oddelki
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu. Večina kmečkih in poljedelskih opravil je bila namreč prepuščena spretnosti in doslednosti opazovanja narave, kar je označilo letne čase in tudi določanje datumov.
Tudi sejmi in sestanki so morali biti vnaprej predvideni za različne ljudi.
Datumi lahko temeljijo na zaznavnem gibanju astronomskih teles.
Do srednjega veka je bila glavna naloga astronomov izdelava koledarjev za družbene in kronološke potrebe, čeprav ta naloga tudi danes ni zamrla. Koledar ni bil vedno popolnoma zavezan beleženju prav vsakega dneva ali prav vsake ure.
Koledarski sestavi:
Lunin koledar je usklajen z gibanjem Lune.
Sončev koledar temelji na opazovanju letnih časov, ki so usklajeni z gibanjem Lune in vrtenjem Zemlje okoli Sonca.
Planetni koledar je določena časovna doba, ki temelji na več vidnih gibljivih telesih na nebu; primer je recimo teden.
Koledarji, ki so dandanes v uporabi:
gregorijanski koledar, julijanski koledar, Milankovićev koledar (prenovljen julijanski koledar), kitajski koledar, japonski koledar, judovski koledar, muslimanski koledar, iranski koledar, hindujski koledar, popravljen julijanski koledar, koptski koledar, tajski Sončev koledar (suriyakati), zoroastrov koledar (vključuje parsi), malajalamski koledar, bahajski koledar (bahá’íjev koledar), astronomski koledar.
V Evropi in Sloveniji uporabljamo julijanski koledar, ki ima 12 mesecev.
Nekoč so v Sloveniji v pomoč kmetovalcem izdajali Slovenski koledar oz. setveni koledar. Pogosto v knjižicah, ki so se imenovale pratike. Tak koledar je kmetovalcem služil v pomoč pri načrtovanju kmečkih opravil. Vanj pa so si lahko tudi zapisovali.
Veronika, 4. letnik
Drugošolec pa se je učil imena dni v tednu, imena mesecev in letne čase. Ker je to zelo zahtevna naloga, mu je pomagal terapevtski pes Nyx.
Da pa je bila mera zvrhana, se je moral drugošolec vsa ta nova imena naučiti še v angleščini. Pri tem so mu bile v pomoč različne pesmice.
https://www.youtube.com/watch?v=5enDRrWyXaw
https://www.youtube.com/watch?v=7AvNq2CQnOI
Poslušajte jih še vi.
Mojca Topić
januar 2025
Avtor: Tina Žvab | Jan 29, 2025 | Oddelki, Žogice nogice
Tokrat vam bomo predstavili dve umetnini, ki sta nastali v decembru in januarju.
Najprej se bomo ozrli na decembrske Ponujene oči. Črno-bela fotografija očesa z dodanim besedilom neusmiljeno zre v nas. Gre za detajl avtoričinega obraza, ki ga je dopolnila s perzijsko kaligrafijo. Iranska umetnica Shirin Neshat želi s svojimi deli opozarjati na izkušnje in vloge žensk v islamskih kulturah. Umetnica uporablja črno-belo tehniko fotografije, kar njenim delom dodaja dramatičnost. Kontrast med temnimi in svetlimi odtenki poudarja elemente na sliki in jih čustveno zaznamuje. Besedilo, ki se krožno vije okoli šarenice očesa, je del pesmi sodobne iranske avtorice, ki se ukvarja s temo ženskosti, identitete, vere, upora in kulture. Celota zajema številna globoka sporočila in izzive, s katerimi se mnogi soočajo v svojih vsakdanjih življenjih.
Oči kot glavni element simbolizirajo moč in upor.
Reprodukcijo tega zahtevnega motiva je najprej zastavila Nerma. Z izjemnim občutkom za realistično upodabljanje detajlov je izrisala šarenico in zenico, nato pa je izkoristila še svoje poznavanje arabskih črk in šarenico obdala z besedilom. Naključje ali ne, njen prispevek nam je pričaral čudovito osnovo končnega izdelka, ki sta ga dopolnili Tjaša in Nika. Dodali sta trepalnice, nekaj senčenja na vekah in pomenljivo oko je že gledalo v naš svet žogic nogic.
Perzijski pregovor pravi: »Konec temne noči je vedno svetel.«
Seveda smo mesec december zaključili s pregledom umetnin na koledarju, ki smo ga tudi letos poklonili zdravnikom, medicinskim sestram, psihologom in ostalim, ki skrbijo za zdravje naših ustvarjalk in ustvarjalcev.
Koledar umetnin 2025
V januarju pa smo se vrnili k slikarstvu in barvam. Sledili smo slovenskemu umetniku Andreju Jemcu in njegovim Svetlim odtenkom.
V bogatem sedemdesetletnem opusu je Jemec ustvarjal v različnih stilih, od nizanja barvitih podob – kakor v sliki Svetli odtenki – do strožjih geometriziranih oblik, gestualnih abstraktnih del itd.
Dijakinja Tjaša je pripeljala skico skoraj do končne obarvane podobe, kjer jo je z nekaj detajli dopolnila Nerma.
Preplet barvnih ploskev v odtenkih modre in zelene barve.
Novo leto nas nagovarja k novim zaobljubam, novim izzivom in novim ciljem. Nekdo je nekoč dejal: »Izberi si luno za cilj in če zgrešiš, boš še vedno pristal med zvezdami.«
Naj bodo vaši cilji doseženi in zaobljube uresničene.
Tina Žvab
januar 2025
