Levčki v novembru

Tokrat vam predstavljamo veverico dobrih misli, ki jo je izdelala učenka po lastnem navdihu v začetku jeseni. Na naših petkovih srečanjih pa smo se odločili, da jo oplemenitimo še z dobrimi mislimi, ki so pri nas vedno na zalogi tako kot lešniki v brlogu veveric.

Učenke in dijakinje Bolnišnične šole pa so jo takole predstavile:

»Vsak petek se skupaj zberemo in pogovorimo o našem tednu. Potem skupaj ustvarimo dobro misel tedna. Napišemo jo na lešnik, ki ga prilepimo veverici dobrih misli.«

»Veverica dobrih misli je veverica, ki skupaj z lepimi mislimi krasi naš skupni prostor.« 

»Kdor je slabe volje, si lahko pri veverici prebere kakšno lepo misel, da si polepša dan. Že pogled na veverico in njene lepe misli nam prinaša dobro voljo.«

Oddelek Mestne otroške bolnišnice

V mesecu novembru smo si popestrili deževne dni z improvizacijskim (impro) gledališčem in plesanjem. Preizkusili smo se v petih različnih disciplinah impro gledališča in se veliko nasmejali.

Pri prvi disciplini, ki se imenuje »kotnik«, vsaka stranica štirikotnika predstavlja en prizor, en igralec pa z ukazoma “levo” in “desno” preklaplja med prizori. Določili smo osebe, kraj dogajanja in odnose med osebami.
Druga disciplina je bila »perspektiva«. Tu so učenci odigrali enominutni prizor, ki so ga potem še trikrat ponovili, skozi oči različnih likov.
Pri tretji disciplini »džibriš«, se je eden izmed učencev pogovarjal z drugimi v džibrišu, kar pomeni, da je govoril le v izmišljenem jeziku. Oba soigralca sta ga navidezno razumela in poskušala z njim karseda običajno komunicirati. Ko se je tisti, ki je govoril v džibrišu, dotaknil drugega, se je jezik prenesel nanj, sam pa je lahko spregovoril v naravnem jeziku. Džibriš in naravni jezik sta se v prizoru ritmično izmenjevala.

Četrta disciplina je zajemala igranje enakega prizora v treh različnih filmskih žanrih. Upodobili smo vojni film, grozljivko in komedijo.

Naša zadnja disciplina, v kateri smo se preizkusili, se je imenovala »stop«. Določili smo glavne like ter kraj in prostor dogajanja. Igralci, ki niso bili vključeni v prizor, so lahko rekli »stop« ter zamenjali poljubnega igralca.

Vzdušje na oddelku pa nam je popestrilo tudi plesanje s pomočjo igre »just dance« (samo pleši).

Ples

Zala Gorjup in Monika Godec
november 2022

Naj film…

Zelo rad gledam filme, recimo Jurski park, King Kong in podobne. Zato se težko odločim, kateri je moj res naj film. Če pa že moram …
Nekega dne mi je oči predlagal, da bi si skupaj pogledala Vojno zvezd (Star Wars). Če še ne veste, je filmov Star Wars kar 12 in prvega so posneli davnega leta 1977. Z očijem sva pogledala enajstega po vrsti. Potem pa še kakšnega. 😊 Film me je takoj navdušil, saj je zelo tehnično-fantastičen. Všeč so mi vse vesoljske ladje in tudi liki. Izmed likov se mi zdi najbolj simpatičen Yoda, ker je na videz zelo nenavaden. Mogoče že malo strašljiv. V resnici pa je zelo dober, zabaven, pogumen, pa še smešno govori.
V starih časih so take filme snemali brez animacij, so pa morali izdelati različne pripomočke, recimo mini vesoljske ladje, ki se potem v filmu zdijo ogromne. Yodov kostum pa je moral nositi čisto pravi igralec. Mogoče so mi ti filmi prav zato tako všeč.
Všeč pa mi je tudi glasba iz filma, ki jo lahko poslušate na tej povezavi .
Glasba je zaslovela in vsi jo takoj prepoznamo, zanjo pa je skladatelj John Williams prejel tudi filmsko nagrado, oskarja.
Če si filma še niste ogledali, vas vabim, da si ga ogledate čim prej.

Besedilo in ilustracija: Jan Lipanović, 1. letnik

Mojca Topić
november 2022

Zajčkova hišica

Že poznate slikanico Zajčkova hišica?
Ste v izložbi Mladinske knjige opazili razstavljene živalske like? Zajčka? Jazbeca? Lisico?
Težko jih je prezreti, saj s svojo izvirnostjo in izraznostjo opozarjajo nase.

Izložba knjigarna Mladinska knjiga

Ko sta moči združili dve tako izjemni ustvarjalki, kot sta ilustratorka Hana Stupica in pisateljica Anja Štefan, je nastala slikanica Zajčkova hišica.
Mlada ustvarjalka Hana Stupica jo je opremila s čudovitimi ilustracijami. Hana je odraščala v družini likovnih umetnikov. Njena mama, Marija Lucija Stupica, je pustila globok pečat v slovenskem ilustratorstvu, njena babica pa je bila Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka.
Pravljične živali Hane Stupica so oblečene v dodelane kostume in z izrazitimi čustvenim izrazom pritegnejo otroke, da se zlahka zaljubijo vanje.

Hana Stupica in Anja Štefan

Zajčkova hišica je nastala izpod rok večkrat nagrajene slovenske pisateljice, pesnice in pripovedovalke zgodb Anje Štefan.
Anja Štefan je prejemnica nagrade Prešernovega sklada 2022 za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih. Nagrada ji je bila podeljena tudi za avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Slikanica je med najbolj prodajanimi slikanicami slovenskih avtorjev.

Tudi v bolnišnici jo z veseljem prebiramo. Sporoča nam, kako pomembno je prijateljstvo in kako lahko s skupnimi močmi zmoremo več. Prihodnost ni v tekmovanju, temveč v sodelovanju!

Pred nami je december. Naj bo veseli december ne le zaradi daril, ampak predvsem zaradi časa, ki si ga podarjamo. Tudi z branjem slikanic.

Branje pod odejo

Metoda Leban Dervišević
november 2022

Na knjižnem sejmu tudi naši nadobudni bralci

Nekatere knjige je treba samo poskusiti,
druge pogoltniti,
nekaj pa je tudi takih,
ki jih je treba žvečiti in prebaviti.
(Francis Bacon, Eseji o izobrazbi)

V želji po spodbujanju veselja do branja so učenci Bolnišnične šole z Uri Soča obiskali 38. Slovenski knjižni sejem. Po dveh letih zgolj spletnega delovanja se je največji knjižni sejem ponovno vrnil prenovljen, v živo, tokrat tudi na Gospodarsko razstavišče.
V Bolnišnični šoli vzpodbujamo različne oblike branja in bralnih zmožnosti, saj je branje temelj jezikovnih sporazumevalnih dejavnosti. Pri branju ima zelo veliko vlogo motivacija, ki vpliva na to, ali bo učenec samostojno, iz notranje želje, posegel po različnih vrstah literature. Ena izmed motivacijskih oblik branja znotraj bolnišničnih zidov pa je tudi Robinzonova bralna značka. Z učenci se skupaj z Robinzonom odpravimo na otok, kjer se po svojih najboljših močeh trudimo z njimi brati in pisati, za prebrane knjige pa učenci prejmejo tudi posebno priznanje; to je Robinzonovo bralno značko.
Obisk knjižnega sejma je bil velik motivacijski dejavnik za spoznavanje različne otroške literature. Z velikim pričakovanjem smo se z Uri Soča odpravili na Gospodarsko razstavišče in se prepustili brskanju po knjižnih straneh. Čeprav je bil deževen novembrski dan, nas to ni motilo. Nekaj dežnih kapljic nas je le še dodatno prebudilo in motivacija za ogled knjižnega sejma je bila velika.
Na sejmu so učenci prelistavali različne knjige, predvsem slikanice, navdušeni so bili tudi nad stripi. Nekateri so jih s svojimi prihranki kupili, da jih bodo lahko skupaj s svojimi učiteljicami in starši tudi prebirali.

Sabina Andlovic, Tanja Babnik
november 2022

 

Na knjižnem sejmu tudi naši nadobudni bralci

Nekatere knjige je treba samo poskusiti,
druge pogoltniti,
nekaj pa je tudi takih,
ki jih je treba žvečiti in prebaviti.
(Francis Bacon, Eseji o izobrazbi)

V želji po spodbujanju veselja do branja so učenci Bolnišnične šole z Uri Soča obiskali 38. Slovenski knjižni sejem. Po dveh letih zgolj spletnega delovanja se je največji knjižni sejem ponovno vrnil prenovljen, v živo, tokrat tudi na Gospodarsko razstavišče.
V Bolnišnični šoli vzpodbujamo različne oblike branja in bralnih zmožnosti, saj je branje temelj jezikovnih sporazumevalnih dejavnosti. Pri branju ima zelo veliko vlogo motivacija, ki vpliva na to, ali bo učenec samostojno, iz notranje želje, posegel po različnih vrstah literature. Ena izmed motivacijskih oblik branja znotraj bolnišničnih zidov pa je tudi Robinzonova bralna značka. Z učenci se skupaj z Robinzonom odpravimo na otok, kjer se po svojih najboljših močeh trudimo z njimi brati in pisati, za prebrane knjige pa učenci prejmejo tudi posebno priznanje; to je Robinzonovo bralno značko.
Obisk knjižnega sejma je bil velik motivacijski dejavnik za spoznavanje različne otroške literature. Z velikim pričakovanjem smo se z Uri Soča odpravili na Gospodarsko razstavišče in se prepustili brskanju po knjižnih straneh. Čeprav je bil deževen novembrski dan, nas to ni motilo. Nekaj dežnih kapljic nas je le še dodatno prebudilo in motivacija za ogled knjižnega sejma je bila velika.
Na sejmu so učenci prelistavali različne knjige, predvsem slikanice, navdušeni so bili tudi nad stripi. Nekateri so jih s svojimi prihranki kupili, da jih bodo lahko skupaj s svojimi učiteljicami in starši tudi prebirali.

Sabina Andlovic, Tanja Babnik