Avtor: Metoda Leban | Nov 15, 2022 | Oddelki, Tigri
Ali veste, v kateri državi poznajo 1500 različnih vrst piva, 300 vrst kruha in 1000 vrst klobas?
Ali veste, v kateri državi je več oboževalcev nogometa kot v kateri koli drugi državi na svetu?
Ali veste, v kateri državi je več kot 400 živalskih vrtov?
Ali veste, v kateri državi vsako leto poteka festival Oktoberfest?
Odgovor je … v Nemčiji!
V mesecu oktobru smo se z učenci torej potepali po Nemčiji. Državo smo poiskali na zemljevidu in poskušali najti mesta, ki smo jih že obiskali. Ugotovili smo, da Nemčijo že kar dobro poznamo, in si izmenjali zgodbe z naših potovanj. Nato smo si ogledali slike nekaterih znamenitosti in jih povezali z njihovimi imeni ter opisi. Tako smo najprej skočili v Berlin, kjer smo se pomudili pri Brandenburških vratih, na katerih stoji boginja miru v slavnostni kočiji, skočili pa smo tudi v berlinski živalski vrt, kjer prebiva več kot 20.200 živali. Po ogledu Berlinskega zidu smo se sprehodili skozi Schwarzwald in nato obiskali koncentracijsko taborišče Dachau, kjer smo se spomnili več kot 200.000 žrtev. Za konec smo si ogledali pravljični grad Neuschwanstein. Ali veste, komu je kralj Ludvik II. posvetil to palačo iz 19. stoletja? Odgovor lahko poiščete v prvem nadstropju Pediatrične klinike, kjer vas čaka pano, posvečen Nemčiji.
Maruša Rojc
oktober 2022
Avtor: Metoda Leban | Nov 15, 2022 | Ježki in slončki, Oddelki
Zadnji teden v oktobru je na našem oddelku minil v znamenju praznika noči čarovnic ali Halloweena. To je praznik, ki ga v zahodnem svetu obeležujejo v noči z 31. oktobra na 1. november. Pri nas se je Halloween začel uveljavljati šele v drugi polovici 90. let. Spominja na naš pust. Na ta dan se zlasti otroci našemijo v zabavne kostume, si pripovedujejo strašljive zgodbice in hodijo po hišah ter zbirajo sladkarije.
Halloween pa je veliko več kot le zabava. Gre za starodaven običaj starih Keltov, ki so s posebnim festivalom obeležili prehod iz poletne svetlobe v temačno in siromašno zimo. Kelti so namreč verjeli, da se na ta dan na Zemljo vrnejo duhovi. Da bi jih ljudje odgnali, so si nadeli strašljive kostume in izrezovali buče, ki so jih osvetlili s svečami.
ZANIMIVO
• Kelti so namesto buč uporabljali repo.
• Mesto New York velja za gostitelja največje parade Halloween na svetu.
• Nekateri verjamejo, da pajki na noč čarovnic prinašajo srečo.
• Otroci se najraje našemijo v superjunake, okostnjake, duhce in čarovnice.
Mi smo ob tej posebni priložnosti pobrskali po naši knjižnici in naredili jagodni izbor knjig s čarovniško tematiko.
Na spodnjih fotografijah pa si lahko ogledate, kaj vse smo ustvarili na naših Halloween likovnih delavnicah.
Tanja Šercer
oktober 2022
Avtor: Metoda Leban | Nov 15, 2022 | Oddelki, Polžki
S pomočjo namigov ugotovi, katero število si je zamislil Karel.
K1: Karlovo število je palindrom (brano naprej in nazaj ima isto vrednost), druga in tretja števka sta različni.
K2: Karlovo število je večje od 100 in je praštevilo.
K3: Karlovo število je liho. Razlika med največjo in najmanjšo števko je 5.
K4: Karlovo število je manjše od 1000. Vsota števk je 14.
K5: Karlovo število ni deljivo s 3. Je manjše od 500.
K6: Karlovo število je celo število s samo dvema deliteljema.
Irena Nemanič
oktober 2022
Avtor: Metoda Leban | Nov 15, 2022 | Medvedki, Oddelki
V Bolnišnični šoli spodbujamo branje naših šolarjev. Poslužujemo se različnih pristopov, kako mlade nadobudneže pritegniti k branju. Eden izmed njih je skupno branje z učiteljico, zato smo z učenci v času nacionalnega meseca branja 2022 (Nacionalni mesec skupnega branja 2022 (pismen.si)) intenzivno brali. Vendar s skupnim branjem nismo zaključili oktobra. Z branjem bomo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih, vse do nastopa nacionalnega meseca branja 2023, ko bomo krog skupnega branja ponovili.
Ker si želimo, da bo otrok užival v druženju z nami in knjigo, ga na branje pripravimo in tako spodbudimo zanimanje za branje. Pred branjem si skupaj ogledamo naslovnico in se pogovorimo, kaj je na njej prikazano. Vprašamo ga, o čem misli, da govori knjiga, kateri liki bodo pomembni. Med samim branjem uporabljamo različne glasove, se vživimo v različne like in močno dramatiziramo. Tako se učiteljica kaj hitro prelevi v rjovečega leva, prestrašeno žabo, šarmantnega princa ali nejevoljno kraljico. Tudi šolarje ves čas spodbujamo k sodelovanju. Skupaj izgovarjamo nenavadne besede, štejemo, kličemo glavne like in občasno branje prekinemo, da lahko otrok pove, kaj misli, da bo sledilo.
Branju sledita pogovor in otrokom najljubši del, tj. poustvarjanje. Le-to je lahko literarno, likovno, glasbeno, dramaturško ali povsem igrivo. Tako ima otrok možnost, da izrazi svoje vtise, pove, kaj mu je bilo všeč, kaj mu ni bilo in zakaj.
V Bolnišnični šoli beremo kar se da raznolike knjige, saj si prizadevamo, da bi otroci preko zgodb spoznavali različne svetove, kulture, junake, tematike, sloge, žanre in postopoma odkrivali svoje interese.
Na našem bralnem seznamu so se med mnogimi znašli tudi naslednji naslovi (ki smo jih tudi poustvarili):
Joan Summers: Rad te imam v vseh barvah mavrice
Magic Meg in Lucy Lovehear: Predstavljaj si, da si vila
Jutta Langreuter: Kapitan Volkec in morska pošast
Julija Donaldson: Zog
Ida Mlakar: O kravi, ki je lajala v luno
Angela McAllister: FUJ! To sploh ni pošast!
Angela McAllister: FUJ! To sploh ni pošast!
Ana Dobovičnik
oktober 2022
Avtor: Metoda Leban | Nov 14, 2022 | Oddelki, Pikapolonice
Eden izmed ciljev oktobrskega kulturnega dne z naslovom KULTURNA DEDIŠČINA IN SEDANJOST je bil, da učenci iščejo domače slovenske besede in se zavedajo, da je jezik živ in ga soustvarjajo tudi oni sami.
Novinar Primož Hieng je v nekem intervjuju profesorja dr. Marka Snoja vprašal:
Kako je na splošno z nastajanjem novih besed?
Profesor je odgovoril:
Nove besede nastajajo iz potrebe po poimenovanju.
Kadar imamo tako potrebo, imamo na voljo štiri možnosti:
besedo lahko naredimo v svojem jeziku (v zadnjem času npr. nosečka, mlekomat),
lahko stari besedi dodamo nov pomen (npr. miška nam zdaj pomeni tudi navigacijsko računalniško napravo, ne samo živalce in ljubke ženske),
jo s prenovljeno vsebino obvarujemo pozabe (v zadnjem času npr. penina, pokušina)
ali pa besedo prevzamemo iz tujega jezika (v zadnjem času npr. ebola, kvinoja, selfi).
(Vir: Prirejeno po: Primož Hieng: Slovenščina je jezik našega življenja, Naš jezik, Plus: posebna priloga Nedeljskih novic, 24. september 2017, pridobljeno na: RIC, splošna matura, slovenščina, jesenski rok 2019, 2. pola)
Obstaja pa pravzaprav še en način, in sicer, da besedo preprosto prevedemo.
Npr. angleška beseda share pomeni deliti, torej zaslon delimo,
printer je tiskalnik,
brain gym je možganska telovadba,
brainstorming je možganska nevihta itd.
Na spletni strani
Fran.si/ustreznice
lahko svoje predloge za prevzete besede tudi zapišete.
Naš jezik je bogat in z novimi besedami ga bogatimo tudi mi, ima pa tudi svojo zgodovino.
V juniju 2022 smo namreč izvedeli, da so našli rokopis iz 12. stoletja, ki vsebuje slovenske števnike. To je torej časovno prvi rokopis za Brižinskimi spomeniki. Rokopis lahko prevedemo kot Svetokriški rokopis, saj je bil najden v avstrijskem samostanu Heiligenkreutz (v istoimenskem kraju blizu Dunaja), kar po slovensko pomeni Sveti Križ.
Začetek 2. Brižinskega spomenika
Veselimo se torej svojega jezika in kulture, saj v tujem jeziku nikoli ne moremo izraziti vseh odtenkov zaznavanja resničnosti, in v tem mračnih novembrskih dneh, ki prihajajo, posvetimo svoj čas tudi bogatenju svojega jezika.
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2022
