Avtor: Metoda Leban | Feb 21, 2025 | Medvedki, Oddelki
Ljubezen pomeni, da skrbimo drug za drugega in smo srečni skupaj! Mami in ati me objameta vsako jutro in to je najlepši začetek dneva. S prijatelji se smejimo, igramo in si pomagamo, kadar kdo potrebuje pomoč. V šoli sem videl fanta in punco, ki sta se držala za roke – mislim, da sta zaljubljena! Tudi živali se imajo rade. Sosedova muca in muc sta dobila mladičke, moj kuža pa vedno maha z repom, ko pridem domov. Ljubezen pomeni, da skrbimo drug za drugega in smo srečni skupaj!
Če imamo v srcu ljubezen, nismo nikoli sami.
Pust in maškare
Pust je čas, ko se lahko prelevimo v kogarkoli želimo in preganjamo zimo. Letos prave zime sploh ni bilo, saj je snega zelo malo, a vseeno smo naredili maske in se zabavali. Jaz sem si izdelal tigra, ker je močan in pogumen. Moja prijateljica je naredila metuljčka, ker pravi, da metulji prinašajo pomlad in veselje. Prijatelj pa je bil klovn, saj klovni vedno nasmejijo ljudi. V bolnišnici nas vsako sredo obiščejo čisto pravi klovni, rdeči noski, in nam pomagajo pozabiti, da smo bolni. Letos so nas v bolnišnici obiskali tudi kurenti! Kurenti so možje v velikih kosmatih oblekah z rogovi in glasnimi zvonci, ki odganjajo zimo in prinašajo srečo. Ko so začeli zvoniti, je bilo tako glasno, da smo se najprej malo prestrašili, potem pa smo se smejali. Zdravniki so rekli, da bodo zagotovo pregnali vse bacile! Upam, da bo pomlad hitro prišla in bomo vsi kmalu zdravi.
Spremenimo se v maškare in pozdravimo pomlad.
Obisk kurentov v bolnišnici je bil zelo poseben! Ko so vstopili, so s svojimi velikimi kosmatimi oblekami in zvonci takoj pritegnili pozornost vseh na oddelku. Poskakovali in plesali so okoli nas, zvok njihovih zvonov pa je napolnil bolnišnični hodnik. Čeprav so se nam sprva zdeli strašni, so nas s svojim obiskom razveselili, saj smo prepričani, da so nam prinesli srečo in da so priklicali pomlad.
Ana Dobovičnik
februar 2025
Avtor: Metoda Leban | Feb 21, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
Kot sem zapisala v januarski novički, smo v letošnjem šolskem letu spoznavali tudi zgodbo Friderika in Veronike, ki smo vam jo predstavili s pomočjo različnih virov. Njuno zgodbo smo primerjali tudi z zgodbo Romea in Julije.
Tokrat vam v branje priporočamo roman Karla Gržana Friderik in Veronika.
Pater Karel Gržan je duhovnik, pisatelj, magister teologije in doktor literarnih ved ter avtor več literarnih, strokovnih, poučnih knjig in člankov.
https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/friderik-in-veronika.html
V Bukli predstavijo avtorjevo knjigo takole:
Kar je bila za Romea in Julijo Verona, je bil za Friderika in Veroniko Jurklošter, zatočišče in kraj poslednjega počitka, in kar je bil za Romea in Julijo pater Lorenzo, je bil za Friderika in Veroniko prior Arnold, zaščitnik in zaupnik, ki je nesrečna zaljubljenca branil, dokler je le lahko. Pomembno vlogo odigra tudi jurkloštrski samostan, ki še danes skriva nekatere neodkrite skrivnosti tragične ljubezenske zgodbe. Te želi pater Karel Gržan razkriti v spremni besedi k svoji presunljivi pripovedi.
V sfero neminljive ljubezni zgodbo povzdigujejo tudi subtilne ilustracije Severine Trošt Šprogar.
https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/friderik-in-veronika.html
Avtor je na eni izmed predstavitev knjige, v Celju, izpostavil, da je zgodba o Romeu in Juliji izmišljena, vendar v Verono privablja obiskovalce iz celega sveta, medtem ko je zgodba o Frideriku in Veroniki resnična, a je ne znamo ovrednotiti. “Ta zgodba je popolna uspešnica, nanjo smo lahko ponosni,” je dodal.
htps://www.celje.info/kultura/pater-karel-grzan-o-frideriku-in-veroniki-na-to-zgodbo-smo-lahko-ponosni
Za pokušino pa še odlomek iz knjige (stran 27):
»Vsak mora biti gospodar svojih misli,« mu je odvrnil Arnold. »Kamor jih spusti, tja ga vodijo! Grof Herman, kot menih vas svarim: pazite, kam spuščate svojo misel, da vas ne spelje v pogubo!«
Andreja Čušin Gostiša
februar 2025
Avtor: Metoda Leban | Feb 21, 2025 | Oddelki, Tigri
Smeh je najboljše zdravilo.
Pravijo, da je smeh pol zdravja. Ker smo v bolnici, nam torej tista polovica še kako prav pride. Zato smo se podali na lov za humorjem: kaj nam nariše nasmeh na obraz? Katera je naša najljubša šala? Imamo raje situacijsko komedijo, spontane šale s prijatelji ali stare dobre vice? Zaradi česa se tako krohotamo, da nas boli trebuh in ne moremo dihati?
Vse to nameravamo raziskati in odkriti do konca šolskega leta ali pa se zraven vsaj dobro nasmejati.
Zaenkrat smo ugotovili tole:
vsi smo že slišali vic, ki nas je nasmejal do solz, ko pa nas kdo vpraša, ali mu ga povemo, se ga je nemogoče spomniti.
Večinoma se najraje nasmejimo tako, da se pohecamo s prijatelji.
In še en vic za na pot:
Zakaj gosenice ne igrajo nogometa?
Ker preden bi si zavezale čevlje, bi bilo tekme že konec!
Smejoči se tjulnji
Urša Grum
februar 2025
Avtor: Metoda Leban | Feb 20, 2025 | Marjetice, Oddelki
Učenci Bolnišnične šole na URI Soča so v torek, 18. februarja, ustvarjali animirani film.
Skupaj z mentorjema Andrejo in Gašperjem, iz Kinodvora, so učenci spoznavali, kako nastane animirani film. Ob njunem vodenju so iz plastelina oblikovali figure, ki so nastopale v njihovem animiranem filmu.
David, Adam, Via, Oto, Vuk in Tomi so ustvarjali s tehniko stop motion (stop animacija). V filmu so govorili vsak v svojem narečju, saj smo želeli poudariti pomen različnosti maternega jezika.
21. februarja praznujemo mednarodni dan maternega jezika.
Vsak jezik je lep, najlepše pa zveni materni jezik.
Kratek animirani film si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
februar 2025
Avtor: Metoda Leban | Feb 2, 2025 | Ježki in slončki, Oddelki
Na bolnišničnem oddelku smo januar posvetili ustvarjanju z glino in preizkusili eno najstarejših tehnik oblikovanja – tehniko »pinching« ali ščipanje. Ta preprosta, a učinkovita metoda, pri kateri s stiskanjem s prsti nežno oblikujemo glineno posodo, sega več tisoč let v preteklost.
Uporabljali so jo že v prazgodovini, saj ne zahteva posebnih orodij – le roke in domišljijo. Prve posode, narejene s to tehniko, so nastale v neolitski dobi in služile shranjevanju hrane ter tekočin. Arheološke najdbe dokazujejo, da so se s takšnim oblikovanjem ukvarjala mnoga starodavna ljudstva, od Azije do Amerike, saj je bil glineni material enostavno dostopen in izjemno uporaben.
Otroci in njihovi starši so z veseljem sodelovali pri ustvarjanju, oblikovali so skodelice, krožnike, svečnike in druge unikatne izdelke. Izdelke so nato pobarvali kar s tempera barvami ter jih čez nekaj dni ponosno odnesli domov.
Ustvarjalno vzdušje na oddelku je znova dokazalo, da glina ni le material, temveč vez med ljudmi. Oblikovanje gline pomirja, spodbuja motorične sposobnosti ter omogoča izražanje čustev na sproščen in kreativen način. Delo z glino je vsem sodelujočim prineslo zadovoljstvo, sprostitev in priložnost za izražanje lastne domišljije. Januar je tako minil v duhu ustvarjalnosti in odkrivanja bogate zgodovine oblikovanja z glino, ki ostaja pomemben del človeške kulturne dediščine.
Ines Polončič
januar 2025
