Avtor: Tanja Bečan | Mar 30, 2016 | Nerazvrščeno
V tednu od 14. do 18. marca bodo v naši šoli potekale že 24. bolnišnične olimpijske igre, edinstvene igre v evropskem prostoru, ki so se porodile prav v ljubljanski, ledinski bolnišnični šoli. V prilagojenih različnih športnih igrah bodo tekmovali vsi otroci in mladostniki, ki premagujejo na različnih oddelkih ljubljanskih bolnišnic svoje bolezni. Bolnišnične olimpijske igre potekajo pod geslom Ko sodelujemo, zmagujemo. Zagotovo bodo otroci in mladostniki, kot že vsakič do sedaj, tudi letos tako sebi in drugim dokazali, da je najpomembnejše sodelovati, pa če smo še tako različni. Bolj kot olimpijska priznanja in olimpijska odličja je namreč pomembno, da drug drugemu pomagamo, da zmoremo. Tako naši učenci in učenke vedno znova zmagujejo, vsako leto, že toliko let. Ne nazadnje so zato tudi ponosni dobitniki prestižnega evropskega priznanja za Fair play.
Naši olimpijci in olimpijke so iz vse Slovenije in morda se nam tokrat pridruži tudi kar vrstnik, ki je zaradi grozot vojne ostal brez doma, morda celo brez svojih staršev, svoje družine. In je sedaj v Sloveniji. Bolan. Veseli ga bomo in sprejeli ga bomo medse. Pa ne samo na naših bolnišničnih olimpijskih igrah, pač pa seveda tudi vsak dan, v vsak običajni bolnišnični šolski dan. Poučili ga bomo o naši državi, mu povedali, kaj se tu učimo, kako se tu igramo, kaj beremo, katero glasbo poslušamo, ga naučili čim več slovenskih besed, da se bo tu vsaj malo lažje znašel. Veseli pa bomo, če se bomo lahko tudi mi lahko poučili o njegovi državi, se naučili kakšno besedo njegovega jezika, spoznali, kakšne igre so se igrali, kakšno glasbo poslušali. Skratka, kot običajni sošolci v bolnišnični šoli, po navadi zbrani iz vseh vetrov naše države, bomo. Skupaj bomo tudi ustvarjali in želimo si, da bi bile tudi risbe našega vrstnika, ki je zagotovo preživel strahote, ki si jih niti zamisliti ne moremo, odete v živopisne pomladanske barve.
Kakšne barve so izbirali naši vrstniki iz Gaze, pa bomo videli, ko bomo skupaj ustvarjali na URI Soča v likovni delavnici Svoboda in varnost v četrtek 3. marca. Želeti je, da ne preveč temnih in ne preveč rdečih, čeprav vemo, da v Gazi brezskrbnega in barvitega otroštva žal ni.
Tanja Bečan, vodja bolnišnične šole
Avtor: Tanja Bečan | Feb 12, 2016 | Medvedki, Oddelki
Po navadi otroci nimajo nič proti, če nam narava postreže s snežno odejo. Ker zima letos z belimi snežinkami ni ravno radodarna, smo si zimsko vzdušje pričarali kar sami v bolnišnici. Iz kroglic stiropora smo domiselno ustvarili snežene može, jih pisano okrasili in čakali, da bo zunaj zapadel pravi sneg 🙂
Snežaki
Pa še namig za branje. Raymond Briggs: Sneženi mož
Raymond Briggs: Sneženi mož
Fantič se zbudi v sneženo jutro in pove mami, da gre ven delat snežaka. Naslednjo noč snežak oživi. V snežnem viharju se dvigneta nad strehe ter odletita po svetu. Varno se vrneta domov, še preden starša opazita, da fantiča ni, se ta utrujen zlekne v posteljo. Ko se naslednjega jutra prebudi, ga zunaj namesto snežaka pričaka le kupček snega.
Sneženi mož je slikanica brez besedila, ki zgodbo o snežaku pripoveduje v 175 sličicah. Po knjigi so posneli risani film, ki je bil leta 1982 nominiran za Oskarja.
Avtor: Tanja Bečan | Feb 11, 2016 | Marjetice, Oddelki
Jakob Janet Žohar
Krvoločen lev
Bil nekoč je neki lev,
jedel je, kar je videl.
Kar cel tramvaj je požrl,
še celo hišo je želel požreti,
vendar v usta šla mu ni.
Grozno, grozno!
Skoraj celo hišo zbasal je v usta,
le strešica od dimnika zataknila se je med zobe.
Grozno, grozno!
Pa prišel je deček Mark,
ki udaril ga je po trebuhu
in ga rešil strešice res majhne.
Dobro, dobro!
Krvoločni lev
Avtor: Tanja Bečan | Feb 10, 2016 | Oddelki, Polžki
Na naši kliniki se je zdravil sedmošolec Muhamed, s katerim sva se pogovarjala in učila. Na dan odhoda me je vprašal, če imajo na kliniki tudi knjigo za pohvale. Povedala sem mu, da knjige nimajo, lahko pa pohvalo napiše na list in jo vrže v nabiralnik, ki je na kliniki pripravljen v ta namen. Prosil me je za list – in nastalo je tole.
Avtor: Tanja Bečan | Feb 10, 2016 | Levčki, Oddelki
Naši učenci in dijaki so polni elana zakorakali v novo koledarsko leto. Mesec januar je bil za marsikoga izmed njih tudi precej naporen, saj bilo ob koncu 1. ocenjevalne konference treba pridobiti precej ocen, pri čemer pa se jih je veliko soočalo z različnimi negativnimi čustvi, predvsem s strahom.
Da bi čim bolj olajšali skrbi, povezane s šolskim delom, smo v tem mesecu več časa namenili pogovoru o strahu. Naši učenci in dijaki so razmišljali in se pogovarjali o tem, česa se bojijo, kako izražajo strah in na kakšen način ga premagujejo.
STRAH
Je viden vse dni,
je viden v temi.
Nas spremlja povsod,
na poti vseh zmot.
Je grda pošast,
gre s kremplji v napad.
Ti sede v srce,
ti cel’ga poje.
Se v njem utopiš
ali zbežiš,
kot stena blediš,
se v potu zbudiš.
Morda preživiš,
a na smrt se bojiš,
da pogoltnil te bo,
dal solz ti bo sto.
Miša, 1. letnik
