DOGODIVŠČINE POŠASTIC

»Povedal vam bom eno skrivnost« pravi sedemletni Anej ob obisku otrok na URI Soča.

» S svojo zgodbo vam bom odprl vrata v brezmejni domišljijski svet«.

MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI

Ste se že kdaj sprehajali po ploščadi pred Muzejem sodobne umetnosti v Ljubljani? In kakšna se vam je zdela? Ni prav zabavna in prijazna, smo si pogledali na Google Street Viewu.Obiskali pa sta nas kustosinji iz muzeja, Lucija in Dana.

Skupaj smo izdelai načrte za novo ploščad. Poglejte, kako smo si jo zamislili.


Petra se je dela lotila povsem samostojno. Filip si je zamislil fontano in tuhtal, kako bi jo izdelal.
 

Jan in Lucija sta se prepustila domišljiji in Jan je izdelal pisan pravljični park.

 

Denis se je načrtovanja parka lotil zelo načrtno in tehnično domiselno. Pravi, da v takih parkih morajo biti drevesa, ker je naravna senca nekaj najboljšega.

 

Filip predlaga na sredini veliko fontano za hlajenje v poletnih mesecih.

  

Janov živahen pravljični park.

  

Sebastijan bi na sredino dvorišča postavil prijeten lokal.

 

Denis pa bi poleg fontane in prijetnega lokala posadil še nekaj dreves, ki bi dajala naravno senco.

POMLADNO RAZPOLOŽENJE

  POMLADNO RAZPOLOŽENJE

Pomlad je letni čas, ko se narava znova prebuja.Za dan žena in materinski dan smo iz papirja izdelovali cvetlice ter vazice za mame, babice in tete. Pravi praznik pomladi pa je bil, ko smo imeli naravoslovni dan z naslovom Sejemo semena. Najprej smo proučevali različna semena, plodove ter rastline in njihove dele. Alin je povedal, da ima rastlina korenine zato, da iz zemlje črpa hrano in vodo. Z njimi se oklepa, da ne pade. Kot se on oklepa svoje mame, kadar jo nujno potrebuje ob sebi.

 Prvošolec Alin je preučeval seme fižola in ga tudi zelo natančno narisal.  Nato je posadil svoj fižol in koruzo, ki ju je odnesel domov. Njuno rast zdaj doma opazuje in beleži. Poročal je že, da sta obe semeni vzklili in ju je moral že presaditi v večji lonček.
Alin je nato izdelal tropski vrt za učilnico. Poskrbel je, da so imele rastlinice vse pogoje za življenje.Ob vsakem prihodu v bolnišnico ga skrbno pregleda in doda malo vode, če je to potrebno. V tropskem vrtu pa se že bohoti belokranjska čebula.  
  Tudi drugošolec Jan je posadil svoji semeni fižola in koruze.Jan pa ima doma svoj vrt, na katerega bo skupaj z mamico in babico posadil solato in belokranjsko čebulo. Rast bo spremljal in fotografiral.
  Jan je želel dokazati, da korenine iz zemlje črpajo vodo s hranili, ki nato potuje po žilah rastline. Zato je v agar dodal barvilo.Žal pa se je ta poskus z zvončkom izjalovil, ker očitno zvončku ni ustrezala selitev iz zemlje v agar, kot je to opisal Jan.
Mesec marec pa smo seveda zaključili s pisanicami, košaricami, zajčki, piščančki in kokošmi.  Ja, spomladi tudi za zidove bolnišnice posije sonce in zadiši po pomladi.

ZMEDA


ZMEDA ZARADI MALEGA MEDVEDA 

Med mlajšimi šolarji, ki obiskujejo bolnišnično šolo, je ena najbolj priljubljenih slikanic Zmeda zaradi malega medveda. Zelo radi jo prebirajo, se ob zabavnih prigodah hihitajo in dogajanje komentirajo. Tokrat sta po slikanici nastali tudi dve ilustraciji.

           »Medo je bil zelo potrpežljiv, da je  prenašal težko zdravljenje.«

PRVOŠOLKA IZ LJUBLJANE

»Živali so medvedka zdravile, ker so ga imele rade.«

DRUGOŠOLKA IZ RADEČ