Avtor: Tanja Bečan | Maj 6, 2015 | Nerazvrščeno
Mesec kulture smo počastili na več načinov. Na začetku februarja smo na kulturnem dnevu spoznavali našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Raziskovali smo, kam vse je zanesla pot našega poeta. Na zemljevidu smo poiskali te kraje. Še posebej nas je zanimalo, kje in kako je v Ljubljani preživljal svoj čas. S pomočjo spleta in knjig smo o pesniku odkrili veliko zanimivega in manj poznanega.
Skozi ves mesec pa smo razmišljali tudi o tem, kako v vsakem izmed nas živi kultura. Dijakinja Jerca je s svojo risbo čudovito prikazala sožitje med dedkom in vnučko pri branju oziroma poslušanju pravljice. Hkrati je izrazila navdušenje nad domišljijskimi predstavami, ki nam jih lahko ponudi le knjiga.
Avtorica je ob risbi zapisala takole: »Dedek in vnučka sta zbolela. Dedek vnučki bere pravljico, da bi jo razveselil. Deklica pa si ob poslušanju pravljice ustvarja fantazijski svet, kjer je vse lepo.«
Avtor: Tanja Bečan | Maj 6, 2015 | Nerazvrščeno
Letošnja zima nam je s snegom postregla pozno. Zato pa je bilo za otroke toliko več veselja, ko je začelo snežiti. Nekateri učenci so nam svoja radostna zimska doživetja opisali, drugi prikazali z risbo.
Matic nam je opisal svoje dogodivščine na snegu.
Sneženi mož
V ponedeljek zvečer je začelo snežiti. Snega sem se zelo razveselil. V torek zjutraj je zunaj bilo vse zasneženo. Po kosilu sva se šla z bratcem sankat. Ko sva se nasankala, sva se šla še kepat. Potem sva se vrnila v hišo. Naslednji dan smo šli jaz, bratec in sestrica delat sneženega moža. Naredili smo ga tako, da smo dali na kup tri kepe in na vrh vedro. Dodali smo mu usta, roke, nos in gumbe. Usta smo mu naredili iz majhnih deščic, za nos pa smo uporabili dolgo paličico. Gumbe smo mu naredili iz kamenčkov. Ko smo snežaka dokončali, smo šli v hišo.
Matic, 3. razred
Tudi skozi okno bolnišnične učilnice smo imeli priliko opazovati sneženje. Ta pogled se nam je zdel čudovit, zato smo ga izbrali za podlago naših risb. Prilepili smo jih na okno in fotografirali.
Osnovnošolcem zimske radosti predstavljajo kepanje, sankanje, smučanje in druge aktivnosti na snegu. Tjaša nam je pripovedovala, kako se je kepanje spontano spremenilo v oblikovanje živali iz snega.
Sneženi živalski vrt
S sošolci smo šli na igrišče in smo se kepali. Sošolka je naredila kepo v obliki miške. Ko smo to videli, se nam je zdelo zanimivo. Predlagali smo, da bi iz snega oblikovali različne živali. Šli smo po sneg in iz njega naredili muco, kužka, družino želv, ptička v gnezdu in še druge živali. Na šolskem dvorišču je nastal pravi sneženi živalski vrt.
Tjaša, 5. razred
Srednješolci pa so nam zaupali, da se čar zimskih radosti skriva tudi v pogovorih s prijatelji ob kaminu in toplem čaju.
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
V mesecu aprilu smo se posvečali pregovorom, rekom in stalnim besednim zvezam. Učenci jih zelo slabo poznajo. Pogosteje slišijo, da pregovore kdaj uporabijo dedki ali babice, starši pa zelo redko.
Ali prepoznate ilustrirani besedni zvezi?
Mladostniki o pregovorih povedo, da se jim zdijo zelo zastareli in da danes ne veljajo več. Res je, da sta bili poštenost in delavnost najvišji vrednoti, ki sta se s pregovori prenašali iz roda v rod. Danes se žal dozdeva, da te vrednote izgubljajo pomen.
Besedne zveze so združili ter oblikovali sodobnejšo verzijo:
Če garaš kot konj,
če si priden kot čebela,
zvest kot pes,
marljiv kot mravlja,
pojdi k veterinarju po potrdilo, da si osel.
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
Šolarji z velikim veseljem izdelajo darilca za svoje najdražje, zato smo prav ta izdelovali tako za dan žena kot tudi za materinski dan. Ob tem smo se poučili, zakaj imamo v Sloveniji dva podobna praznika.
Dan žena je bil najprej imenovan dan delovnih žena. Praznuje se od leta 1917, saj so se 8. marca začeli protesti v Petrogradu, iz katerih je nastala oktobrska revolucija. Praznujejo ga v približno stotih (predvsem bivših socialističnih) državah in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk.
Materinski dan pa izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo pa je navada prišla po prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni ga je pri nas nadomestil dan žena, po osamosvojitvi Slovenije pa se znova praznuje v čast mamic na dan Marijinega oznanjenja; torej 25. marca.
V okviru ustvarjalnih dejavnosti smo iz krep papirja izdelovali različne vrste cvetic, okrasili pa smo vazice iz odsluženih odpadnih materialov. 
Mamicam smo napisali tudi voščila s čudovito pesmijo Toneta Pavčka.
MAMA
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje.
(Tone Pavček)
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nekategorizirano
Ročne spretnosti, kot so pletenje, kvačkanje, šivanje, so po mnogih letih pozabe zopet aktualne. Samo nekoliko spodbude potrebujejo naši šolarji, da odkrijejo, kako prijetno se počutimo, ko sami izdelamo unikaten modni dodatek ali obesek za ključe.
Večina je prvič držala šivanko v rokah, nekateri šolarji pa so že imeli izkušnje s šivanjem gumbov.
Iz filca smo izdelovali vampirje, pošasti, lune, največ navdušenja pa je bilo za simpatične sovice. Nekateri so se odločili, da jih bodo nosili kot obesek za ključe, drugi kot obesek na šolski peresnici, tretji kot priponko na zimskem šalu.
Fotografije naj vas prepričajo, da so izdelki iz naše šivalnice res lični in prisrčni.
