Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
Pobarvanka
V okviru večletnega projekta Otroci otrokom smo v mesecu marcu pripravili že tretjo pobarvanko. Rišejo starejši otroci, barvajo pa mlajši. Pobarvanke lahko dobimo tudi na medmrežju, vseeno pa so naše posebne, saj so narisane z veseljem in željo, da razveselijo male bolnike prav na našem oddelku.
To je naša prva pobarvanka, ki se ji že poznajo leta, je pa še vedno zanimiva, saj je potrebno nekatere risbice dopolnjevati in risati po črticah.
To je naša druga pobarvanka.
Ta pa je nastala pred kratkim. Naslovnico je narisala deklica, katere najljubša žival je konj. Pa je narisala, kot je dejala zdravniškega konja.
Nekaj pobarvanih listov iz naše zadnje pobarvanke.
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
Razstava
V preddverju našega oddelka smo imeli v mesecu februarju že drugo razstavo v tem šolskem letu. Tokrat se kot avtorica razstave predstavlja sedemnajstletna Ela, dijakinja gimnazije Bežigrad, ki obiskuje program mednarodne mature. Zase pravi, da je »malce trmasta in pretirano samostojna«. Rada poje, piše, bere in se uči tujih jezikov. No, ne mara pa kuhanja, športa in zelenjave.
Avtorica Ela. Seveda, tudi riše rada!
Vas njene risbe spominjajo na prizore iz japonskih stripov Manga? Ni čudno, da si želi študirati na Japonskem.
Iz zvezka vtisov …
Avtor: Tanja Bečan | Maj 5, 2015 | Nerazvrščeno
STRAH
Nekega dne sem se z mladostniki pogovarjala o tem, kaj razumejo pod pojmom svoboda. Tedaj je šestnajstletna dijakinja Kristina predlagala, da bi se pogovarjali o strahu, saj se ta poraja tudi med bolniki v bolnici. To se mi je zdela dobra ideja, deklica pa je na spletu poiskala in izbrala definicijo o strahu:
STRAH JE ENO OD OSNOVNIH ČUSTEV, KI GA DOŽIVLJAMO, KO SE POČUTIMO OGROŽENE. STRAH VODI K POTREBI PO SOOČENJU Z NEVARNOSTJO ALI BEGU PRED NJO.
Ostali otroci in mladostniki pa so začeli razmišljati o svojem STRAHU in nastali so spodnji zapisi.
Strah me je, ker vedno več ljudi zboleva. In bolezen ima posledice.
Maja, 13 let
Strah me je tega, da se nikoli ne bom mogla soočiti s problemi in jih ne bom mogla razčistiti. Da se bom začela zapirati vase. Najbolj pa se bojim teme in pajkov.
Tina, 16 let
Strah je zame življenska grožnja, da bi izgubil nekaj, kar si si priboril, nekaj, brez česar ne moreš živeti.
Eva, 18 let
Strah me je parkeljnov.
Nika, 6 let
Mene je vedno strah tistega, česar ne poznam.
Žan, 14 let
Strah me je, ko me sošolci ustrahujejo. In ko pozabim narediti domačo nalogo.
Jaka, 12 let
Strah me je, da bi izgubila družino. Strah me je tudi, da bi ostala sama.
Zala, 13 let
Mene je bilo vedno strah neznanih reči, neznanega okolja, neznanih ljudi. Zato mi je bilo tudi tako težko iti v srednjo šolo, saj nisem nikogar poznala.
Klara, 15 let
Petald (petard, nam je pomagala razumeti njena mamica).
Riela, 3 leta in pol
Nihče, prav nihče pa ni omenil, da ga je strah jemanja krvi in injekcij. Pravzaprav je to res še najmanj strašno.
IN UPAM, DA SE BODO VSI, KI SO MI ZAUPALI SVOJE STRAHOVE, ZMOGLI SOOČITI Z NJIMI IN JIH PREMAGATI.
BUUUUUU…
Avtor: Tanja Bečan | Jan 13, 2015 | Nekategorizirano
V okviru našega decembrskega ustvarjanja so naši učenci z vatiranimi palčkami okrasili nekaj papirnatih smrečic. Ob tem smo se vsi zelo zabavali. Mlajši učenci so bili še bolj dejavni. Vadili so prijem s pinceto; razvijali fino motoriko in preizkušali kombinacije različnih barv.
Vsi pa so bili mnenja, da so se najbolj zabavali pri izrezovanju papirnatih smrečic, na katere so potem pritrdili pike, kroge, črte in zvezdice. Ob delu so prepevali božične pesmi, kot so Zima zima bela, Božiček zdaj k nam prihaja, Snežec in ptica … To so bile enostavne in prijetne dejavnosti, s katerimi smo si popestrili predpraznične dni. Učenci so svoje izdelke odnesli domov, z njimi pa bodo okrasili stene otroških sob, domačih hodnikov in kuhinj … in povsod bo praznično in lepo.
Andreja Gumilar
Avtor: Tanja Bečan | Jan 12, 2015 | Nerazvrščeno
TURNIR
Mesec december je bil živopisen, razigran, čaroben, ustvarjalen in … Da, tudi športen. Imeli smo športni dan. Preživeli smo ga s košarkarji KK Olimpija. In to zelo športno! Z njimi smo se pomerili v namiznih družabnih igrah: človek ne jezi se, domine, spomin, monterola in seveda šah. Bilo je zabavno, igrivo, zelo športno in občasno tudi zelo napeto. Oglejte si galerijo fotografij.
 Jan: »Joj, ta človek ne jezi se me tako jezi!«»Monterolo pa sem natreniral in zmagal!« |
|
|
 Učiteljica Sinja in Petra sta se pomerili v spominu. Petra: »Ha, ha! Ne zgodi se vsak dan, da učiteljico matematike premagaš v spominu. In to dvakrat!«
Sebastijan je moral svojega tekmeca najprej naučiti igrati domine, da je ta potem zmagal.
 Takole je bila videli dializa v času velikega športnega turnirja.
 Filip je napenjal sive celice, napenjal pa jih je tudi Denis in mu pomagal z nasveti …
Ampak košarkar je Filipa in Denisa na koncu vseeno matiral. Vsi zadovoljni, vsi srečni!
|
|
