Avtor: Tina Žvab | Mar 30, 2021 | Nerazvrščeno
V bolnišnični šoli smo sprostili svojo domišljijo in se lotili oblikovanja osnutkov mask. Na papirju so učenci in dijaki ustvarjali osnutke novih, originalnih potiskov, različnih barvnih izvedb, vzorcev, primernih za različne prilike; denimo, za primer spraševanja v šoli ali pa sprehoda in druženja, sanjarjenja, učenja ali dela doma in na vrtu.
Morda bo kakšen njihov predlog navdušil katero od priznanih modnih hiš in bodo ti unikatni ustvarjalni predlogi nekoč ugledali luč sveta. Upajmo, da bo tako; zato smo tudi pripravili spletno razstavo na to temo.
Prisrčno vabljeni k ogledu mask, ki so jih oblikovali naši mladi nadobudni ustvarjalci in ustvarjalke.
S klikom na spodnjo sliko boste vstopili v virtualno galerijo, po kateri se lahko sprehajate s pomočjo miške. Za ogled je priporočljiva dobra internetna povezava.
 Za vstop v galerijo kliknite na sliko. |
|
Lahko pa si nastale stvaritve ogledate kar tukaj spodaj.
 Nina, 8. razred |
 Neža, 9. razred |
 Špela, 9. razred |
 Lana, 5. razred |
 Lael, 2. razred |
 Tine, 2. razred |
 Špela, 4. letnik |
 Leo, 5. razred |
 Zala, 3. letnik |
 Neca, 5. razred |
 Žiga, 5. razred |
 Oskar, 3. razred |
 Timotej, 4. letnik |
 Marko, 8. razred |
 Jan, 3. razred |
 Špela, nekdanja dijakinja |
 Kaja, 8. razred |
 Melisa, nekdanja dijakinja |
 Jan, 5. razred |
 Bine, 5 let |
 Kaja, 1. razred |
 Jerneja, 6. razred |
 Oskar, 3. razred |
 Anja, 7. razred |
| |
 Gaber, 3. razred |
|
| |
|
|
Avtor: Tina Žvab | Feb 28, 2021 | Marjetice, Oddelki
Kaj je ljubezen?
.
Ljubezen je nekaj posebnega, je poljub.
Matej, 13 let
Ljubezen je nekaj, kar čutiš v sebi.
Adnan, 16 let
Ljubezen je »šmir«.
Urban, 15 let
Ljubezen je sreča življenja.
Marko, 13 let
Ljubezen je, ko imam nekoga rad.
Gal, 13 let
Ljubezen so drevo in zvezde.
Benjamin, 7 let
Ljubezen je, ko imaš nekoga rad, kot imam jaz rada mamico.
Lija, 8 let
Ljubezen je srce.
Ana, 7 let
Ljubezen, ki prinese srečo.
Ljubezen in srce
Ljubezen je v naših srcih,
naše srce je ljubezen.
Ko smo zaljubljeni, smo nasmejani,
veseli, srečni in zdravi.
Zaljubljeni se imamo radi,
še najbolj spomladi.
Rožice si prinesemo
in si ljubezen izrečemo.
Lija, 8 let, Ana, 7 let
Ljubeznivi učenci bolnišnične šole URI Soča
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
februar 2021
Avtor: Tina Žvab | Feb 28, 2021 | Medvedki, Oddelki
Zlata pentlja, simbol boja proti otroškemu raku
Živimo v času, kjer se vedno več ljudi sooča z različnimi oblikami bolezni, med katerimi je zelo pogosto rak. Z rakom se soočajo tudi naši najmlajši.
15. februar je mednarodni dan boja proti otroškemu raku, ki je namenjen ozaveščanju in spodbujanju pri razumevanju težav, s katerimi se srečujejo družine otrok in mladostnikov med zdravljenjem in po njem. Zlata pentljica, mednarodni simbol otroškega raka, predstavlja boj otrok in njihovih družin. Simbolizira stiske, upanje, želje in sanje, vse tisto, kar zdrav človek jemlje kot samoumevno.
Sergeja Urnaut, junakinja
Moja zgodba
Septembra 2019 sem zbolela za levkemijo AML. Pred diagnozo sem bila povsem normalno srednješolsko dekle, polno zagona, želja in energije. Ob spoznanju, da imam raka, se je vse postavilo na glavo. Uspešno sem prestala dva cikla kemoterapij in kasneje še transplantacijo kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic, ki mi jih je darovala moja takrat devetletna sestra Anaja. Bila je zelo pogumna, saj je hotela, da se čimprej pozdravim in se vrnem k njej domov. Po uspešni presaditvi sem dobro okrevala in sem trenutno na vzdrževalni terapiji. Seveda pa so sedaj prisotni stranski učinki zdravljenja, ki se kažejo v različnih oblikah. Skupaj z zdravniki se jih trudimo omiliti, da bi imela boljšo mladost, za katero sem bila zaradi bolezni prikrajšana. Letos je minilo že eno leto od transplantacije in zelo sem ponosna na to, da sem uspešno premagala raka.
Med zdravljenjem sem spoznala veliko čudovitih ljudi in junakov, ki bodo za vedno ostali v mojem srcu. V veliko pomoč so mi bili učitelji in profesorji iz Bolnišnične šole Ledina, s katero sodelujemo že drugo leto. Z njihovo pomočjo sem uspešno končala tretji letnik Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Trenutno obiskujem četrti letnik in se pripravljam na maturo.
15. 2. je mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Na našem društvu Junaki 3. nadstropja (to so otroci in mladostniki, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani) želimo, da se o tej temi več govori in ozavešča. Zato vas vabim, da si ob tej priložnosti pripnete zlato pentljico, ki je tudi simbol otroškega raka, tako pa podprete naše junake, junaške zvezdice in njihove družine.
V sklopu te akcije smo junaki in starši posneli tudi kratek film, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi. Za najmlajše pa so na društvu pripravili tudi pobarvanke (dostopne v pdf obliki v prilogi).
Povezava do videa Junaki 3. nadstropja: https://www.youtube.com/watch?fbclid=IwAR35Rwo20ehAhrGEqKXeir-yHtPwBI1CamVpoHMpo6ql-yyvMx1YbmLspgE&v=l46UsreunQs&feature=youtu.be
Sergeja Urnaut, junakinja
Ana Dobovičnik
februar 2021
Avtor: Tina Žvab | Feb 28, 2021 | Oddelki, Žogice nogice
Pust, počitnice, nekaj sončnih dni in povratek v šolske klopi. Februar nam je prinesel veliko lepega. V bolnišnični šoli smo našim učencem dni popestrili s kulturnim in športnim dnem ter s pustnim rajanjem. Ves mesec pa smo v okviru projekta Umetnina meseca na oddelku Žogic nogic proučevali in raziskovali sliko Vrtnice v vazi. Avtor Edouard Manet velja za prvega modernega slikarja in umetnika, ki je slikarstvo pripeljal iz realizma v impresionizem. S svojim načinom dela se je odmaknil od takratnega akademskega slikarstva in povzdignil vsakdanje prizore v pomemben umetniški motiv. Sliko Vrtnice v vazi je umetnik naslikal kot zahvalo ljudem, ki so mu prinesli in podarili rože. Občudoval je krhko lepoto cvetov in jih želel ovekovečiti.
Vrtnica je kraljica med rožami in je ena izmed najstarejših poznanih vrst rož.
Skice naše umetnine se je najprej lotila šestošolka Hana. Že v lanskem šolskem letu je pri nas ustvarjala in pokazala, kako spretno zna vihteti čopič. Skico je nadgradila z naslikanim ozadjem in podlago osrednjega motiva. Čez nekaj dni je umetnino v delu preučevala sedmošolka Eva. Predlagala je, da cvetove izdelamo iz papirja. Zaključni del barvanja cvetov in slikanja vaze pa je prevzela osmošolka Tjaša.
Iz slike kar veje skupna dekliška energija, ki gledalca vsekakor prepriča.
Barvitost cvetov že kliče pomlad in vse, kar ta prinaša s seboj.
Edouard Manet je nekoč dejal: »Slikam to, kar vidim, in ne tisto, kar bi drugi želeli videti.« Naj nas ta njegova misel opogumi v lastnem razmišljanju in ne dovolimo drugim, da bi gledali namesto nas.
Tina Žvab
februar 2021
Avtor: Tina Žvab | Feb 3, 2021 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se na oddelku s šestimi učenci; Davidom, 7. razred, Maticem, 8. razred, Inelo, 6. razred, Valom, 8. razred, Borom, 5. razred, in Rosano, 6. razred; pogovarjali o Triglavskih sedmerih jezerih.
Povedali smo, da je Dolina Triglavskih jezer ali Dolina Sedmerih jezer ledeniška alpska dolina med Bohinjem in Trento. Dolina Triglavskih jezer je kot narodni park zavarovana od leta 1924. Krasijo jo razgiban teren, zanimive rastline in živali ter fosili. Dolina je znana tudi zaradi dobro razvitih kraških pojavov ter povesti o Zlatorogu.
Čeprav je jezer več kot sedem, dosti je majhnih mlak in jezerc, se že od nekdaj omenjajo sedmera Triglavska jezera, ker so res podobna jezerom in so vidna čez vse leto, ostala pa čez poletja usahnejo in izginejo.
Sedmera Triglavska jezera so:
- Jezero pod Vršacem (oziroma Jezero v Podstenju, 1993 m nad morjem, pogosto je večino leta zamrznjeno)
- Mlaka na Laštah (pod Zasavsko kočo na Prehodavcih, poleti pogosto presahne)
- Rjavo jezero (dolgo 150 m, široko 100 m, globoko 10 m)
- Zeleno jezero (globoko do 2 metra, zeleno obarvano zaradi alg)
- Veliko jezero (ali Jezero v Ledvicah, največje jezero, 1930 m nadmorske višine, 300 m dolgo, 120 m široko, do 15 m globoko)
- Dvojno jezero (ob gori Koča pri Triglavskih jezerih, 1685 m nadmorske višine, ob velikem vodostaju se spremeni v eno jezero)
- Črno jezero (najtoplejše od Sedmerih jezer, 1319 m nad morjem, 150 m dolgo, 80 m široko, 6 m globoko)
Vode iz najvišjega Jezera pod Vršacem odtekajo v dolino Soče in v Jadransko morje. Vsa druga jezera so med seboj povezana, vode pa se stekajo v Savo Bohinjko in naprej proti Črnemu morju.
Po pogovoru o jezerih pa smo povedali še pet osnovnih pravil obnašanja v gorah.
1. V hribih se pozdravljamo “Živjo!” “Živjo, koliko je še do vrha …?”
2. Smeti odnesi s seboj v dolino.
Onesnaževanje je lahko mnogih oblik, vse od smeti do glasne glasbe. Splošno sprejeto med hribolazci je, da prinešeno embalažo odnesemo nazaj v dolino in vržemo v primerne zabojnike.
3. Ne proži kamenja.
Verjetno ste že doživeli, da se stiskate k steni, zgoraj pa hodi skupina nepazljivih turistov, ki proži kamenje. Proženje kamenja je nevarno početje. Treba je hoditi previdno in se proženju kamenja, če je le mogoče, izogniti. Če se vseeno zgodi, pa nevarnost jasno in glasno sporočimo pohodnikom pod nami.
4. Imejmo primerno opremo.
Za hojo v gore je treba biti primerno pripravljen. S tem sta mišljeni tako telesna pripravljenost kot tudi primerna oprema. Pred odhodom v gore vedno preverimo vremensko napoved in razmere v gorah ter se temu primerno odločimo za turo. Vedno imejmo s seboj dovolj vode, primerno obutev in kakšen kos tople obleke, tudi če je vzpon poleti. Razmere v gorah se hitro spreminjajo in nanje moramo biti pripravljeni.
5. Kako se srečujemo na izpostavljenih mestih.
Dostikrat se zgodi, da hodimo po zelo ozki in izpostavljeni poti, nasproti pa nam pride skupina ljudi. Vljudno in pravilno je, da se vsi gorniki potrudijo, da najdejo varen kraj za srečanje in umik, tudi če to pomeni nekaj korakov nazaj ali vstran. Varnost naj bo na prvem mestu.
Andreja Gumilar
januar 2021
