Avtor: Tina Žvab | Dec 21, 2020 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo na oddelku spoznavali Cerkniško jezero. Sodelovalo je pet učencev: Iza, 4. razred, Urh, 7. razred, Nika, 4. razred, Lovro, 2. razred, in Žan, 8. razred.
Cerkniško jezero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (za Ribniško-kočevskim poljem). Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m.
Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera pa je gnezdišče mnogih vrst ptic.
Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim tektonskim prelomom Idrija–Hotedršica– Planinsko polje–Cerkniško polje–Loško polje. Janez Vajkard Valvasor je že v 17. stoletju poskušal pojasniti presihanje Cerkniškega jezera.
Pogovarjali smo se tudi o pritokih Cerkniškega jezera. Vsi njegovi pritoki, razen Cerkniščice, so kraški. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh. En del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame, kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica. Drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot pa naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri.
Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.
Z učencema 7. in 8. razreda smo se pogovarjali še o povirju (o izviru in zgornjem delu porečja), estavelnem pasu ter o ponornem (požiralniškem) območju jezera.
Povedali smo, da so povirna območja na skrajnem jugovzhodnem robu polja kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja.
Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja pa se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje največ časa.
Ponorno območje jezera se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena, ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.
Učenci so se o Cerkniškem jezeru učili individualno ob postelji v sobi. O njem so na začetku vedeli le malo, v pogovoru pa so se naučili marsikaj novega in zanimivega. Vse zemljepisne pojme, povezane z jezerom, pa smo poiskali tudi v Atlasu Slovenije.
Andreja Gumilar
december 2020
Avtor: Tina Žvab | Dec 21, 2020 | Oddelki, Žogice nogice
Koledar je oznaka za različne načine računanja časa oziroma za razdelitev časa po dnevih, tednih in mesecih. Koledar nam je postal tako domač, da si skoraj ne moremo misliti, da ga nekoč ni bilo. Verjetno je že prazgodovinski človek v starejši kameni dobi znal najti povezavo med zaporednimi menjavami vremenskih pojavov (vročina, mraz, suša, dež, sneg), dogajanjem v živalskem in rastlinskem svetu (zelenitev, cvetenje, zorenje sadežev, odpadanje listja). Tudi ponavljanje astronomskih pojavov je zagotovo opazil (lunine mene, spreminjajoči se položaj sonca na nebu), a koledarja še ni imel.
Prvi poklicni “koledarniki” so bili duhovniki v Babilonu in Egiptu. Preučevali so gibanje Sonca, Lune in drugih nebesnih teles ter sestavili koledarje tako dobro, da so nekateri od njih uporabni še danes.
Naš koledar pa je urejen po vzoru rimskega koledarja, ki ga je leta 46 pred našim štetjem izdelal grški matematik in astronom Sosigen po naročilu takratnega vladarja Julija Cezarja in se zato imenuje julijanski.
(Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/5692-zgodba-o-koledarju.)
Žogice nogice pridno pripravljamo unikaten koledar že vrsto let. V letošnjem so predstavljene umetnine meseca preteklega šolskega leta, poleg njih pa tudi nekaj posebnih likovnih izdelkov naših učenk in učencev.
Koledarje smo v zahvalo za trud in požrtvovalnost podarili zdravstvenemu osebju našega oddelka. Tisk nam je prijazno omogočila ustanova za otroško nevrologijo.
Če imate možnost, ga lahko natisnete tudi vi in tako omogočite našim umetninam, da zaživijo na steni vašega stanovanja ali delovnega prostora. S klikom na spodnjo sliko ga lahko v celoti prelistate in prenesete.
Koledar Bolnišnične šole OŠ Ledina 2021.
Želimo Vam, da bi bilo v Vašem koledarju leta 2021 vpisanih in označenih mnogo prijetnih dogodkov, veselih dni in težko pričakovanih srečanj.
Tina Žvab
december 2020
Avtor: Tina Žvab | Dec 3, 2020 | Marjetice, Oddelki
V bolnišnični šoli na URI Soča poteka učno delo na oddelku Marjetice in tudi na daljavo.
Oblike učnega dela v tem času potekajo na drugačen, za marsikoga bolj zahteven način. Kljub vsemu pa se vsi zelo trudimo ohranjati optimizem in dobro voljo.
Ena izmed oblik dela je tudi krepitev socialnih stikov z vrstniki, tudi na daljavo. Stike vzdržujemo s pomočjo pisane besede, ki opogumlja in hrabri učence v posebnih, drugačnih pogojih učenja in življenja. V novembru, ko smo vsi postavljeni pred dejstvo, da moramo prijateljske vezi ohranjati in razvijati na drugačne načine, pa je bila takšna oblika še posebej dobrodošla. Pisma so privabila nasmeške na obraz prejemnikov in jim polepšala dan.
Ljubljana, 6. 11. 2020
Draga Tuana!
Ime mi je Melisa, stara sem 9 let in hodim v 4. razred.
Na Sočo večkrat letno prihajam na rehabilitacijo. Imela sem prometno nesrečo, zato ne morem več hoditi. Za gibanje uporabljam električni voziček. Pišem pa lahko samo z levo roko.
Melisa se uči s pomočjo računalnika.
Ko sem na Soči, hodim v bolnišnično šolo. Z učiteljico Tanjo se vsak dan nekaj novega naučim. Učiteljica mi je povedala, da se učiš na daljavo in da se zelo rada učiš. Tudi tebi želim veliko zadovoljstva pri učenju. Upam, da se kdaj srečava na Soči. Bodi pogumna in se veliko smej.
Upam, da ti uspejo palačinke z jabolčno čežano. Jaz jih bom tudi naredila.
Lep pozdrav,
Melisa
Melisin pozdrav Tuani
Ljubljana, 11. 11. 2020
Dragi Matej!
Tudi jaz sem učenec od učiteljice Sabine.
Rad poslušam breakdance. Učiteljica mi je povedala, da si ti pravi mojster v »brejkdensu«.
Prosim te, če lahko učiteljici Sabini pošlješ posnetek kakšnih trikov, ki jih znaš narediti.
Lepo te pozdravljam,
Tian
Ljubljana, 13. 11. 2020
Dragi Tian!
Vesel sem, da ti je všeč breakdance. Če ti je všeč, ga začni trenirati in postal boš uspešen plesalec. Dobro se boš počutil.
Ne obupaj preveč hitro, ker je za to, da si dober, potrebnega veliko časa, vaj, treningov. Biti moraš vztrajen.
Razveselil si me s pismom. Hvala.
Lepo te pozdravlja Matej
Tanja Babnik
Sabina Andlovic
november 2020
Avtor: Tina Žvab | Dec 3, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
V novembru smo se pogovarjali o naših sorodnikih v tujini in Meris nam je pripovedoval o svojih obiskih v Švici, kjer živita njegova sestra in brat. Napisal je prispevek v slovenščini in angleščini ter dodal osebno izkaznico Švice.
Švica je zelo lepa država
Pogosto obiskujem svoje sorodnike v Švici in z njimi uživam v zanimivih počitnicah. Še posebej se spominjam praznovanja novoletnih praznikov v Švici. Razpoloženje je bilo praznično in z veseljem smo si pripravili polnočni ognjemet. Uporabljali smo samo varne rakete, ki smo jih spuščali daleč od naselja. Vsi smo se imeli zelo lepo.
Švica, v kateri živi približno 8,6 milijona prebivalcev, meji z Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Lihtenštajnom. V Švici govorijo nemško, francosko, italijansko in retoromansko.
Bern je prestolnica, največje mesto pa je Zürich.
V Švici obstaja veliko jezer in visokih gora, najvišji pa je Matterhorn.
Država proizvaja kakovostne ure, okusne sire in znano čokolado Lindt.
V Švici živi in dela veliko ljudi iz drugih držav.
Po končanem izobraževanju bom morda tudi jaz delal v Švici.
Meris
Switzerland is a very beautiful country
I often visit my relatives in Switzerland and enjoy spending interesting holidays with them. I especially remember celebrating the New Year’s holiday in Switzerland. The mood was festive, and we worked diligently to prepare a midnight fireworks display. Our display only used safe rockets, which were set off far from residences. We all had a great time.
Switzerland, which has a population of about 8,6 million people, neighbours Germany, Austria, Italy, and Liechtenstein. German, French, Italian, and Retoromanisch are all spoken in Switzerland. Bern is the capital, but the largest city is Zürich. There are many lakes and high mountains, with the highest being the Matterhorn. The country produces good watches, delicious cheeses, and the internationally-known Lindt chocolate. Many people from other countries live and work in Switzerland.
Upon completion of my education, I may work in Switzerland.
Meris
Meris: Osebna izkaznica Švice; Swiss identity card
Meta Kerševan
november 2020
Avtor: Tina Žvab | Dec 3, 2020 | Oddelki, Žogice nogice
Narava se počasi odpravlja k počitku. Drevesa so že odložila svoje liste, rast trave se je umirila in le še redke cvetlice se vztrajno borijo z jutranjim mrazom. V bolnišnični šoli pa kljub temu nadaljujemo našo tematsko serijo slik šopkov. Ti nas bodrijo in razveseljujejo ob kateremkoli letnem času in razmerah. Naša tokratna umetnina ne predstavlja točno določene vrste rož. Na prvi pogled gre le za skupek barvnih ploskev in madežev, če pa pogledamo še enkrat, jih naše oči z lahkoto združijo v podobo razkošnega šopka.
Avtor slike je Črtomir Frelih, čudovit gospod, slovenski slikar in grafik. Poleg umetniške poti ga odlikuje tudi pedagoška. Poučuje študente likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in daje zgled vsem bodočim učiteljem likovne umetnosti, kaj pomeni biti Učitelj z veliko začetnico.
Šopek zapolnjuje prostor formata in ga zavzema v celoti.
Učitelji smo poleg učencev v preteklih dneh in tednih na prav posebni preizkušnji. Spremembe so stalnica, zaradi česar je potrebno biti kar se da prilagodljiv. Tudi naša novembrska reprodukcija je nastala na prilagojen način. Nastala je že zadnji šolski dan meseca oktobra, ko je na oddelek prišla Eva. Sedmošolka Eva si je ob tokratni hospitalizaciji delila sobo z nadobudno tretješolko Manco. Jesenske počitnice so bile pred vrati, umetnina meseca oktobra je bila že končana, Eva pa je vztrajala, da bi želela pokukati, katera navdihujoča slika nas bo vodila v novembru. Ob pogledu na izhodiščno sliko sta skupaj z Manco enoglasno zavpili: »Jaaaaaa, to bi izdelali!« In prav zares sta. Zaščitili sta mizo in stene, namešali barve, pripravili valjček in čopiče ter šli v akcijo. Pozorno sta sledili kompoziciji in pričarali svojo različico šopka. Seveda je Eva dodala še nekaj bleščic, ki so postale kar zaščitni znak njenega ustvarjanja.
Šopek naših deklet je odet v nekoliko toplejše tone.
Toplina tega žarečega šopka je prinesla iskrico veselja na naš bolniški oddelek. Četudi narava zunaj že skoraj počiva in rož ne moremo nabrati, si lahko tudi vi sami naslikate šopek najljubših rož in tako pričarate veselje sebi in svojim domačim.
Tina Žvab
november 2020
