Umetnina meseca januarja

Novo koledarsko leto smo pričeli s spoznavanjem abstraktnega slikarstva in umetnosti. V začetku 20. stoletja je pojem abstraktnega prvi predstavil ruski slikar Vasily Kandinsky. Abstraktna slika je slika, ki je nepredmetna. Ne spominja nas na stvari oz. predmete iz stvarnega sveta. Predstavlja le to, kar vidimo; čiste oblike in barve. Takšna je tudi slika, ki smo jo januarja izjemno natančno opazovali in skušali poustvariti. Kandinsky je v Kompoziciji VIII združil številne črte, kroge in vijuge v urejen nered, znotraj katerega je vsaka črta in pika zelo premišljena, natančno umeščena in naslikana.

»Vse se začne s piko«. Vasily Kandinsky

Veliko učencev in dijakov je svoj delček prispevalo k skupni sliki. Osnutek kompozicije sta postavila šestošolec Samo in sedmošolec Jani. Dijakinja Kim je nato vstavila prve največje elemente v tehniki kolaža. Sedmošolki Ema in Lia ter osmošolka Tiana so večji del slike dopolnile kar z barvicami in flomastri. Dijakinja Tija je dodala še nekaj barvnih korekcij in detajlov. Čisto na koncu je sedmošolka Ida izvedla še zadnje popravke in naša geometrijska abstraktna slika je bila končana. Ustvarjalci so pri svojem delu večkrat pripomnili, kako zanimivo je, da so vse oblike na nek način povezane in premišljeno razporejene. Šele pri tako natančnem opazovanju in poustvarjanju so odkrili tisti red znotraj nereda.

Tudi pri naši reprodukciji se je vse začelo s piko.

 

Dijakinja Tija je z učiteljico Manjo Žugman pri uri slovenščine ob umetnini ustvarila pesem, natančneje haiku. To je japonska pesniška oblika.

drugačna slika
vse je razmetano
vendar je lepo

Tija, 2. letnik

Mesec smo zaključili z razstavo preteklih izbranih umetnin meseca v avli Pediatrične klinike. Tako smo počastili trud, ustvarjalnost in nadarjenost naših učencev in dijakov, ki so sodelovali pri nastajanju reprodukcij.

Tina Žvab
januar 2020

Umetnina meseca decembra

Včasih nas različne skrbi ali pa pretirano dogajanje popeljejo k razmišljanju, da bi se dvignili visoko v zrak in poleteli nekam daleč stran, daleč na drug konec sveta ali celo visoko med zvezde. Na naši decembrski umetnini meseca človeška figura lebdi prav tam, med zvezdami. Slika z naslovom Ikar predstavlja lik iz grške mitološke zgodbe. Ikar je upodobljen na nočnem nebu, obsijan z zvezdami, iz njegovih prsi pa žari rdeča pika, ki predstavlja njegovo strast do letenja. Henri Matisse, avtor slike, v svojih starejših letih zaradi bolezni ni mogel več slikati na tradicionalen način, a ga to ni ustavilo. Kljub bolezni je ustvarjal v tehniki, ki jo je zmogel. Tako je udejanjal svojo misel: »Vedno obstajajo rože za tiste, ki jih želijo videti.«

Sliko je umetnik oblikoval z izrezovanjem papirja – v tehniki kolaža.

Pri snovanju naših preteklih umetnin meseca smo se pogosto poslužili tehnike kolaža, da bi si olajšali gradnjo slike. Pri tokratni umetnini, ki pa je v samem izvirniku kolaž, pa smo se odločili vsaj del slike naslikati tradicionalno, torej s čopičem in barvo, kakor bi storil Matisse, če bi le zmogel.

Dijakinja Karolina je poslikala ozadje, Leja in Nikita sta naslikali podobo Ikarja. Pri zvezdah in rdečem krogu so dekleta posegla po barvnem papirju in celoto zaključila s temi kolažnimi dodatki. Oblike niso bile preveč zahtevne in tudi naš Ikar je že v začetku meseca poletel med zvezde.

Podoba Ikarja, obdana z žarečimi zvezdami in ognjem v srcu.

Na oddelku smo tudi letos že tradicionalno izdali koledar, na katerem so predstavljene umetnine meseca iztekajočega se leta in dve posebni izbranki. S klikom na spodnjo sliko ga lahko prelistate, prenesete ali natisnete.

Koledar Bolnišnične šole OŠ Ledina 2020

 

Želimo Vam zdravja ter pisanih odtenkov polno leto 2020. Ne pozabite, da »Vedno obstajajo rože za tiste, ki jih želijo videti.« (H. Matisse)

 

Tina Žvab
december 2019

 

Umetnina meseca novembra

Narava se odpravlja k počitku. Drevesa so odložila še zadnje liste. O pisanih cvetovih in barvitih odtenkih zunaj ni več sledu, kar je ravno pravšnji trenutek za to, da začnemo razmišljati, kako bi svoje prostore in mesta okrasili kar sami. Naš bolnišnični hodnik smo v mesecu novembru okrasili z umetnino Gabrijela Stupice z naslovom Flora. Tokratni navdih je predstavljalo dekle, obdano s cvetnimi venci in šopki. Stupica je pri svojem delu uporabljal različne načine nanašanja podlage, ki jo je modeliral, strgal, graviral, porisal ali poslikal, nato pa ji je dodal še druge materiale. Ustvarjal je teksture s peskom, kamenčki, vrvicami in drugimi predmeti.

»Slikanje je moj način življenja. Zame je to edini možni odziv na vse, kar me tako ali drugače prizadene.« (Gabrijel Stupica)

 

Tudi naše mlade umetnice so slikale z različnimi materiali, strgale, risale, lepile, uporabljale pesek in še kaj. Tokrat so umetnino s podobo deklice ustvarjala le dekleta. Gradnja slike je bila postopna. Šestošolka Lejla je pripravila modro ozadje, ki ga je tretješolka Ajda svetlila z belo in sivo voščenko. Šestošolka Neža in drugošolka Ana sta se potrudili pri podobi deklice in ploskovitega dela ozadja. Sedmošolka Larisa in šestošolka Eva pa sta z lepilom, peskom in bleščicami obogatili ozadje s cvetnimi venci ter ostalimi majhnimi podrobnostmi, ki sta jih narisali ali izpraskali.  

Iz čisto navadnega belega papirja v začetku meseca je proti koncu novembra nastala krasna podoba sodobne Flore.

 

Pri okrasitvi cvetnih vencev smo odprli sezono uporabe bleščic. Dekleta so pri tem neizmerno uživala. V prihodnjem mesecu jih bomo trosili po voščilnicah, okraskih in darilcih. Naj se zunaj sveti in blešči, predvsem pa naj bo svetlo, toplo in bleščeče tudi v naših srcih. Pa ne samo zadnji mesec v letu, tudi kakšen mesec prej in potem.

 

Tina Žvab
november 2019

Umetnina meseca oktobra

Do krompirjevih počitnic nas je obdajalo prijetno vreme in jesenska paleta barv, ki je v naravi nadomestila zeleno. Na drevesih res skorajda več ni bilo najti zelenega lista, mi pa smo se ves mesec ukvarjali s prav posebno zeleno bučo. Pikčasto bučo. Ta prijeten in duhovit motiv, posut s pikami različnih velikosti, pogosto upodablja sodobna japonska umetnica Yayoi Kusama. Pri svojem delu uporablja neskončno ponavljanje motivov in vzorcev, ki naj bi v njeno nemirno življenje prinašali red. Kusama pravi: »Pike so čudovite!«

Trenutno je Kusama najuspešnejša še živeča umetnica na svetu.

 

Te čudovite pike smo dobro preučil in jih na zeleno podlago nizali skoraj ves mesec. Najprej je obliko buče naslikal drugošolec Lenart. Potem pa smo začeli ekspedicijo v svet pik. Poleg Lenarta so največje, potem nekoliko manjše, pa majhne in čisto drobne pike nizali številni učenci. Osmošolec Inas, sedmošolka Špela in petošolka Eva so zapolnili vsak svoj košček. Celoto je zaokrožila še dijakinja Ivana, ki je bučo prestavila tudi na novo ozadje. Tako nas je v drugi polovici meseca čakalo še prepletanje zelenih črt, ki obdajajo osrednji motiv. Drugošolka Vita in tretješolec David sta pričela, dijakinja Nika in drugošolka Ela pa sta zaključili črtasti preplet v ozadju.

S skupnim trudom in sodelovalnim delom je nastala naša oktobrska likovna umetnina.

 

Učiteljica Manja je izpod peresa učenke Eve ob sliki uspela izvabiti še pesniško umetnino.

Naša buča

Buča je lahko oranžna ali rumena,
moja buča pa je vsa zelena.
Po svojem telesu črne pike ima,
zato je že prav malo pravljična.
Kmalu noč čarovnic bo prišla,
zato naša buča bo velika usta dobila,
na okensko polico jo bom posadila,
da bo zle duhove strašila.
Eva, 5. razred

 

Krompirjeve počitnice nimajo veliko opraviti s krompirjem. Mogoče bi jih lahko preimenovali v bučne počitnice, kaj menite?
Konec koncev pa niti ni pomembno, kako se imenujejo, glavno je, da jih imamo.

Tina Žvab
oktober 2019

Umetnina meseca septembra

Šolsko leto smo začeli s prijetnimi spomini na poletje in še vedno topli dnevi so nas nežno popeljali v jesenski čas. Projekt Umetnina meseca je odprl novo sezono z izjemno toplo abstraktno sliko, ki nam je pomagala obujati poletne spomine in nas je spodbudila k razmišljanju, kaj vse lahko vidimo na njej. Umetnina je nastala pod čopičem slikarja Marka Rothka, ki je nekoč dejal: »Slika ni posnetek doživetja, temveč je doživetje samo.«

Slika predstavlja barvne ploskve, v katerih nekateri vidijo horizont v puščavi, drugi fotelj ali hamburger.

Da bi sliko lahko resnično doživeli in razumeli, bi se morali postaviti pred original. Izvirno platno je namreč visoko več kot dva metra.

Rothko je z uporabo abstraktnih sredstev (barvnih ploskev) skušal iz gledalcev izvabiti čustva. Želel je, da bi imela slika takšno moč, kot so jo imele umetnine v času romantičnega krajinskega slikarstva ali kot jo ima krščansko oltarno okrasje. Ustvaril je veliko umetniških del na ogromnih platnih, za katera je upal, da bodo spodbudila gledalce, da se potopijo vanje.

Naša skupna reprodukcija je k delu najprej pritegnila petošolko Hano in drugošolko Ulo. Hana je preudarno namešala ravno pravšnji odtenek oranžne barve, s katero sta skupaj z Ulo prebarvali ozadje. Šestošolka Nina in petošolka Neža sta nato preučili oblike drugih barvnih ploskev in jih obarvali z voščenkami. Strinjali sta se, da bi uporaba voščenk pri dvometrskem originalu pošteno izčrpala umetnika. Za našo manjšo sliko pa je bila ta tehnika ustrezna. Z močnimi potezami in natančnim nanosom sta se dobro približali izhodiščni sliki.

Na reprodukciji so lahko mimoidoči do konca meseca iskali pomene in oblike, čeprav umetnikov namen ni bil posnemanje narave ali doživetij, temveč stvaritev doživetja.

 

S posebnim pristopom iskanja asociacij sta učenki Neža in Nina pod mentorstvom učiteljice Manje Žugman spesnili tudi dve poletni štirivrstičnici.

Poletje

Poleti šolsko torbo pospravim
in na morje se odpravim.
Neža si obuje natikače
in z njimi v morje skače.
Neža, 5. razred

Poletje

Poleti šolsko torbo pospravim
in na morje se odpravim.
V morju zelo rada plavam
in ribice zabavam.
Nina, 6. razred

 

Če vaši spomini na letošnje poletje še niso zbledeli, jih lahko tudi vi naslikate z barvnimi ploskvami ali pa zapišete v verzih z rimami. Tako ne bodo utonili v pozabo.

Tina Žvab
september 2019