Umetnina meseca junija

Nekoliko utrujeni in hkrati polni pričakovanj smo pričakali mesec junij. Mesec, ki prinese najslajše češnje, pričetek koledarskega poletja in seveda dolge zaslužene počitnice. Počitnice, katerih vsaj delček povezujemo z morjem in brezskrbnimi oddihom. Na oddelku smo že v začetku meseca junija proučevali sliko morja, ob kateri smo se spraševali: »Kaj pa se tukaj dogaja? Leteča skala?«

Nad zelo prepričljivo naslikanim morjem lebdi velika skala, nad njo pa oblak.

Vse je natančno in realistično naslikano, a v resnici ni mogoče, da bi bilo takšno.

Oblaki, ribe, klobuki in zelena jabolka so nekateri najbolj prepoznavni motivi nadrealističnega slikarja Reneja Magritta. Na svojih slikah je še tako vsakdanje stvari naredil čudne. Umeščal jih je v nepoznane ali neobičajne prizore ali jih namerno zamenjal, da bi jih s tem še bolj poudaril.

Ozadje naše skupne slike sta naslikala drugošolca David in Zara. Z akrilnimi barvami in nekaj usmeritvami sta čopiča izpod njunih rok pričarala morske valove v objemu modrega neba. V naslednjih dneh smo skupaj s petošolko Evo in šestošolko Tjašo razmišljale, kako bi ta čudni motiv naredile še bolj nenavadnega in poudarjenega. Rodila se je ideja o tem, da oblaka in skale sploh ne bi naslikale. Tako sta dekleti za oblak uporabili puhasto vato, za izdelavo skale pa aluminijasto folijo, ki sta jo prebarvali z akrilnimi barvami. Elementa smo na koncu le še pritrdile na ozadje in nastala je naša junijska umetnina meseca.

Magritte s svojimi slikovnimi ugankami gledalca na šaljiv način opozarja, da ne glede na to, kako natančno nek predmet naslikamo, nikoli ne prikažemo predmeta samega. No, mi smo se odločili predmete upodobiti kar na kiparski način.

Učenka Eva je za konec šolskega leta, kakor pretekli mesec, pri uri slovenščine ob naši morski umetnini ustvarila še pesem.

Nemir

V nočnem miru
po nebu bel puhast oblak potuje,
v moji glavi
so razburkane misli mi tuje.
Jeza v meni ždi,
upam, da se kakor ogromna
skala v morje odvali.

Eva, 5. razred

 

Naj se tudi vse vaše skrbi kakor skale odvalijo v morje in vam pričarajo lepe ter zdravja in doživetij polne počitnice.

 
 
Tina Žvab
junij 2019

Umetnina meseca maja

Mesec maj ali veliki traven je bil letos zelo naklonjen ravno travi, travnikom in poljem. Vsaj kar se tiče dežja. Kljub temu pa nam ni ponudil veliko priložnosti za uživanje v lepotah narave in nabiranju cvetlic. Še dobro, da nam je Klimtova umetnina meseca z makovim poljem ponujala nešteto pisanih cvetov, ki so nam lepšali bolnišnične dni.

Prostrana pokrajina, posuta s cvetovi maka in obdana s sadnim drevjem, se razprostira skoraj čez celotno platno. Komplementarno nasprotje rdeče in zelene barve kar zamigeta pred našimi očmi.

Pogled se ne zaustavi samo na bližnjih rdečih cvetovih, ampak nas odnese daleč do obzorja.

To je rajski vrt umetnika Gustava Klimta, ki po načinu slikanja spominja na impresionistični slog.

Slike se je tokrat lotilo veliko različnih umetniških rok. Skico in razporeditev oblik neba in dreves sta zastavili srednješolka Zala in osmošolka Melanija. Naslednji dan sta obarvali nebo in pokrajino v zadnjem planu. Ko sta se nam pridružili petošolka Eva in šestošolka Tjaša, so dekleta obarvala še drevesa. Barve niso nanašala s tipičnimi potezami čopiča, temveč so tapkale po podlagi in tako ustvarjale drobne barvne madeže. Različni odtenki zelenih tonov so kmalu prekrili celotno površino lista.

Pri nanašanju pisanih cvetov so najbolj sodelovale drugošolka Nika, tretješolka Zarja in šestošolka Tanita. Cvetovi so nastajali ob prijetnem klepetanju in poslušanju pesmi Makova polja. Tudi tisti rdeči – makovi.

Na naši sliki drevesa bolj izstopajo kot na izvirniku. Dekleta so bila zelo ponosna, da so opazila vse posamezne elemente in jih bolj izrazito predstavila na reprodukciji.

Učenka Eva je pri uri slovenščine z učiteljico Manjo Žugman ustvarila tudi pesem z naslovom Mak.

 

Mak

Modro je nebo,
na travniku je zelo lepo.
Tam vijolice, ivanjščice in marjetice cvetijo,
med njimi pa rdeči mak
sega visoko v zrak.

Eva, 5. razred

Naporni del šolskega leta se počasi izteka in tam v daljavi že vidimo obrise bolj brezskrbnih  poletni dni. Preživite kakšnega na travniku, med cvetovi maka in marjetic, sredi kakšne pisane travniške pravljice.

 

Tina Žvab
maj 2019

Lubniški velikan

V mesecu aprilu smo ponovno raziskovali lepote Slovenije. Levček nas je odpeljal v Škofjo Loko, ki jo domačini večkrat poimenujejo srednjeveška lepotica. Škofja Loka je mesto z bogato zgodovino in bogato kulturno ter naravno dediščino. Vse te znamenitosti so odkrivale starejše učenke in dijakinje, ki so pripravile plakat, z njim pa nam podrobno predstavile mesto.

Le kdo bi si mislil, da tako majhno mesto v sebi skriva tako veliko bogastvo?

Škofja Loka

Mlajši učenci smo spoznali ljudsko pravljico Lubniški velikan. Velikan je živel v jami Kevdrc pod Lubnikom in ni bil prav nič prijazen. Pastirjem je kradel ovce in koze ter vse dni poležaval v svoji jami.
Nekega dne so Škofjo Loko napadli sovražniki. Napadali so obzidje. Ločani so bili vse bolj zaskrbljeni, zato so se po pomoč odpravili k velikanu. Obljubili so mu 100 ovac, če jim le pomaga pregnati sovražnike. Velikan je pograbil največjo smreko na Lubniku in pometel s sovražniki ter rešil Škofjo Loko.
Za nagrado je dobil obljubljene ovce, a so mu zbežale po okoliških hribih in gorah.
In še danes pravijo stari Ločani, ko grmi in bliska, da velikan hrumi in kriči, ko se za pobeglimi ovcami podi.
Pravljico smo brali, jo pripovedovali, se o njej veliko pogovarjali, jo ilustrirali ter risali pomembne elemente in glavne junake, ki v njej nastopajo.

Lubniški velikan

Lubnik z jamo Kevdrc in Škofja Loka

Velikanovo darilo

Najpogumnejši Ločan

Sovražniki

Vse narisane elemente smo uporabili pri snemanju animacije. Pri snemanju nam je na pomoč priskočila še učiteljica Tina in s skupnimi močmi nam je uspelo pripraviti novo, najdaljšo animacijo do sedaj.
Vas že zanima, kaj vse se v njej dogaja?

POSNETEK: Slovenska ljudska pravljica: Lubniški velikan

 

Nas je Škofja Loka navdušila. A je tudi vas?
Njene skrivnosti nas kar kličejo, da jo obiščemo. Mogoče tudi na deževen dan, da se prepričamo, če Lubniški velikan še vedno hrumi in kriči ter pobegle ovce lovi.

 

Nežka Dakskobler Markoč
april 2019

Umetnina meseca aprila

Navihan, muhast, deževen in še kakšen mesec april je za nami. Na oddelku ga je zaznamoval dobrodelni tek Hop na grad in poigravanje s simetrijo metuljev. Umetnina meseca aprila je bila grafika z naslovom Ujeti metulj.

Metulji so bili priljubljen motiv slovenskega grafika Štefana Galiča. Simbolizirajo razvoj in preporod. Slikar jih je velikokrat upodobil ujete v vitrine kot prispodobo krhke lepote in narave, ki si jo ljudje tako radi lastimo. Oranžen metulj spominja na znak Osnovne šole Ledina, katere del je tudi naša bolnišnična šola.

Oranžna oblika metulja je skupaj s številkami ujeta v škatli sredi pokrajine. Pokrajina je temačna, nebo pa optimistično.

Umetnik je metulje tudi v resnici zbiral in gojil, v pestri barvni lestvici njihovih kril pa je našel navdih za barvno tonaliteto svojih del.

Naša umetnina je tokrat nastajala počasi. V prvih dneh aprila je devetošolka Aurora, poleg izjemnih grafik, ki jih je ustvarila pri urah likovne umetnosti, našla čas še za to, da je namešala pravi odtenek oranžne, s katero je obarvala ozadje naše slike. Oranžen papir je samotno žarel kar nekaj dni, dokler se nam ni na oddelku pridružil izjemno spreten in natančen dijak Nik. Izrezal je metulja in navidezno škatlo ter ju umestil na oranžno podlago. Sledil je najzabavnejši del ustvarjanja, ko sta drugošolka Lara in četrtošolec Tian pograbila vsak svojo gobico in z odtiskovanjem črne barve upodobila še pokrajino.

S skupnimi močmi raznolikih ustvarjalcev je tudi tokratna umetnina izvrstno uspela.

 

Konec meseca pa smo skočili še na počitnice. Upam, da ste tudi vi izkoristili priložnost in se brezskrbno podili za metulji.

 

Tina Žvab
april 2019

Umetnina meseca marca

Mesec smo pričeli z navihanim pustovanjem. Pogosto se otroci in odrasli preobrazimo v najrazličnejše živalske vrste. Po hodniku našega oddelka so se na letošnji pustni torek podili mačka in miši, podgana, pikapolonica in gepard. Nihče se ni zamaskiral v zebro, nas je pa s panoja umetnine meseca opazovala Warholova.

Grevyeva zebra je ena od treh vrst zeber, ki še danes spada med ogrožene živalske vrste. Umetniško delo je grafični odtis v tehniki sitotiska. Nastalo je leta 1983, ko je umetnik Andy Warhol v svojem značilnem slogu upodobil deset takrat ogroženih živalskih vrst.

V resnici so zebre črno-bele, kajne?

Umetnik je zebri pri upodobitvi dodal še žareče rumeno in rdečo barvo, da deluje kot svetleč ulični plakat.

Vse upodobljene živalske vrste je obarval v žareče intenzivne tone kakor pred tem znane osebnosti, kot sta Marilyn Monroe in Elvis Presley. S tem je želel opozoriti na velik pomen ogroženih živalskih vrst.

Naša žareča zebra je nastala zahvaljujoč dijakinji Kaji, ki je z uporabo voščenk in oglja upodobila prepričljivo reprodukcijo. Motiv je natančno umestila v format, ki ga je naknadno zamenjala učenka Ana z enako velikostjo modrega papirja.

Pomislite, kako čudovito bi bilo, če bi lahko tudi v naravi srečali tako barvite kopitarje.

 

Dijakinja Erolinda je tik pred prvim aprilom zavihtela svoje pesniško pero in sestavila hudomušno zebrino pesem.

Zebra zebrasta

Zebra je žival,
ki črno-bele proge po telesu ima,
a ni prehod za pešce,
zato čez njo iti se ne da.
Andy Warhol ji je proge
z rumeno in rdečo obarval,
zdaj njena podoba spominja na ulični plakat
in mimoidočega opozarja,
naj ima jo rad.

Erolinda, 16 let

 
Ni pomembno, progasti ali pikasti, črni ali beli, glavno je, da smo veseli!

Tina Žvab
marec 2019