Kako je nastalo Blejsko jezero

Juhuhu! Mesec junij je tu!

Mesec junij je čas, ko nas sonce že toplo greje in naše misli vedno bolj bežijo na počitnice. Obveznosti pri šolskem delu se počasi umikajo, zaključujejo se ocene in dnevi postajajo zabavnejši in daljši. Poletna vročina nas opominja, da bo treba v naslednjih mesecih poiskati hladno senco in morja, jezera, reke za ohladitev.

Z učenko šestega razreda sva razmišljali, kje vse se lahko ohladimo v poletnih mesecih, in spoznali sva slovensko ljudsko pripovedko Kako je nastalo Blejsko jezero.

Pripovedka pravi, da v starih časih tam, kjer je danes Blejsko jezero, ni bilo vode. Bila je dolina, sredi doline hrib, na hribu pa ogromna skala. Okoli te skale so v mesečnih nočeh plesale vile.
Na travnatih pobočjih hriba so pastirci pasli ovce. Ovce so vedno popasle vso mehko travo in to vilam ni bilo všeč. Prosile in rotile so pastirje, da okoli skale postavijo ograjo. Pastirji pa so se vilam le smejali.
Nekega dne si je najmlajša vila pri plesu zlomila nogo. Vile so se razjezile. Priklicale so vodo iz bližnjih gora in si skalo ogradile same. Voda je zalila dolino in tako je nastalo Blejsko jezero.

Učenka se je odločila, da vam bo pripovedko predstavila v obliki animacije. Zavihala je rokave in ustvarila čudovite elemente, ki jih je potrebovala za snemanje.

Dolina v starih časih.

Vile in pastirji.

Blejski otok.

 

Na pomoč sva poklicali še učiteljico Tino Žvab, ki nama je pomagala posneti animacijo.

 

 

Želimo vam prijetne počitnice, polne smeha, veselja, lepih in novih doživetij. Uživajte ter izkoristite poletne dni za druženje s prijatelji in z družino.
Srečno!

Nežka Dakskobler Markoč
junij 2018

Barvita miza razpoloženja

Aleks Leon, Lana in Ela so si v Moderni galeriji, v družbi  kustosinje Lucije,  ogledovali razstavo slovenskega umetnika Marija Preglja. Kustosinja nam je pojasnila različne izraze s področja slikarstva in nas vodila skozi razstavo.

Vsak si ustvari o sliki svojo predstavo.

Risbe, grafike in ilustracije, najbolj spontano likovno ustvarjanje.

 
V nadaljevanju smo se v umetniškem ustvarjanju preizkusili tudi sami. S pomočjo kustosinje Lucije in animatorke Urške smo ustvarili domišljijsko mizo, ki smo jo lahko odnesli s seboj in jo  postavili na ogled.

 

Naša umetniška miza je izjemno barvita, zadovoljni smo.

Barvita miza našega razpoloženja.

 

Tanja Babnik
Liljana Hribar
maj 2018

Hvaležni medved, 2. del

V aprilu smo spoznali ljudsko pravljico Hvaležni medved. Vsebina pravljice nam je zlezla pod kožo, dobro smo se počutili ob razmišljanju, da smo nekomu hvaležni, da je nekdo hvaležen nam, da za nekoga nekaj lepega naredimo in mu s tem polepšamo dan.

Odločili smo se, da bomo tudi v mesecu maju ustvarjali na temo pravljice Hvaležni medved. Na oddelek smo povabili učiteljico Tino Žvab in ji razkrili našo idejo. Skupaj smo pripravili likovno delavnico, na kateri smo iz plastelina izdelali glavne junake.

Ustvarjanje s plastelinom.

Glavna junaka (mati, hvaležni medved).

Ozadje prizorišča smo naslikali z vodenimi barvicami in pomembne elemente izdelali iz kolaž papirja. Ob ustvarjanju so učenci uživali in med seboj odlično sodelovali.

Ozadje.

 

»Scena« in vsi junaki so bili pripravljeni, čakala nas je še snemalna akcija. Naš cilj je bil posneti novo animacijo ljudske pravljice Hvaležni medved. Učenci so upoštevali vsa pravila, ki sva jih postavili z učiteljico Tino, in snemanje je teklo kot po maslu. Posneli smo več kot 400 fotografij, sestavili animacijo, ji dodali pripoved in zvočno spremljavo.

Po treh urah trdega dela smo dobili končni izdelek, animacijo pravljice Hvaležni medved v slovenskem knjižnem jeziku in v narečju. Učenci so bili na izdelek zelo ponosni, učiteljici pa sta bili ponosni na učence, ki so sodelovali na delavnicah.

Na oddelku smo se že naslednji dan pohvalili in vsem predstavili našo novo animacijo.

Danes jo pokažemo še vam.

Uživajte ob gledanju slovenske ljudske pravljice Hvaležni medved.

 

Nežka Dakskobler Markoč
maj 2018

Umetnina meseca

Na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavamo novo likovno umetnino, ki nam predstavlja navdih za ustvarjanje.

V mesecu maju smo z učenci ozaveščali zavedanje o minevanju časa. Čeprav navadno v bolnišnici vsem čas mineva počasneje kot sicer, smo razmišljali in ugotovili, da je mesec maj tisti, ki nam je tudi v letošnjem šolskem letu najhitreje spolzel iz rok. Naša likovna iztočnica tega meseca se prav tako dotika minevanja časa; gre za umetnino z naslovom Vztrajnost spomina, ki jo je naslikal španski umetnik Salvador Dali.

Dali je pogosto slikal podobe, kakršne nam prinašajo sanje. Njegove slike so nenavadne in polne skrivnosti.

Reprodukcija slike je nastajala ves mesec. Skico je naredila sedmošolka, sliko pa so barvali in podrobnosti doslikavali številni učenci. Celo mamica mlajše učenke je poprijela za čopič in dodala delček ene izmed ur.

Vsi, ki so sodelovali pri izdelavi slike, so priznali, da slikati v slogu nadrealizma ni lahka naloga, a so se kljub temu potrudili približati velikemu mojstru.

Poleg velike reprodukcije smo izdelovali takšne in drugačne ure in skoraj že odštevali dneve do težko pričakovanih počitnic. Tik-tak, tik-tak …

 

Pri uri slovenščine je pod mentorstvom učiteljice Manje Žugman tudi tokrat nastala pesem. 
 

Čas

Ura čez rob polzi,
tudi na veji visi.
Čas odšteva in v šoli
nam vedno hitreje mineva.
Njeni kazalci se skozi življenje hitro vrtijo,
na naših obrazih pa sledi pustijo.

Ksenja, 9. razred

 

Tina Žvab
maj 2018

Cvetoči maj

Na travniku je zacvetelo, zadehtelo in zacvrčalo. Narava nas je objela s svojo lepoto. Radi jo občudujemo in raziskujemo.

Vsako leto se povežemo s Semenarno Ljubljana, ki nam pokloni različna semena v ekološko-raziskovalne namene. Šolarji so si po končani hospitalizaciji izbrali vrečko s semeni izbrane cvetlice-enoletnice, da jo bodo doma vzgojili.

Učenci so na modre steklenice naslikali glavice marjetic in jim tako dodali pomladni pridih.

Poleg slikanja je učencem zelo prijetno ustvarjanje s papirjem. Iz krep in kolaž papirja so oblikovali različne rože.

Ljubezen do narave navdihuje številne umetnike. Spoznali smo zgodbo Mesto cvetja, ki govori o malem mestu, polnem prelepih metuljev in cvetja. Metulji, ki so jih učenci oblikovali iz papirja in simetrično pobarvali, krasijo tudi našo učilnico.

 

 

Svoje doživljanje pomladi niso izražali le likovno, pač pa tudi literarno. Spodnjo pesem je napisala učenka šestega razreda.

Roža za babico

Tulipan, marjetica,
vse cveti. Vse.

Ko se z babico sprehajam,
voham rože, lepe so.

Potem pa rožico utrgam
»Ta je lepa in diši.«

Nato misel me prešine…

Dam jo babici v roko,

da vedno, ko tod bo mimo šla,
dan ji bo polepšala.

Gaja, 6. razred

Gaja je oblikovala rožo iz papirja in jo bo skupaj s pesmijo poklonila babici. Lepa pozornost.

 
Svetovni dan čebel

Poleg metuljev cvetlice obletavajo tudi čebele, jih oprašujejo in nabirajo med. Izredno privlačen jim je okrasni vrt. Z vzgojo enoletnic jih bomo zagotovo privabili. Združeni narodi so na pobudo Slovenije razglasili 20. maj za svetovni dan čebel.

Naslov: Dve lepotici
Avtorica: Anja Čepelnik, 1. letnik gimnazije

 

Minca Gale
maj 2018