Avtor: Tina Žvab | Jun 3, 2018 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se na oddelku z otroki pogovarjali o češnjah. Povedali smo, da nas te vsako leto že zelo zgodaj razveselijo. Lahko so zelo drobne, debele ali nekaj vmes, hrustljave ali mehke, temnordeče, rdeče in rumene ter bele. Najpogostejše in najbolj iskane v Sloveniji so hrustavke, ki so zelo sladke in čvrste.
Nato smo si prebrali besedilo, ki nam razlaga, od kod češnje prihajajo in od kdaj jih imamo pri nas.
Dolga zgodovina zobanja češenj
Domovina češenj je Mala Azija, natančneje ozemlje med Kaspijskim in Črnim morjem.
Ni zanesljivega vira, ki bi nam povedal, kdaj so začeli na slovenskih tleh gojiti prve češnje. Če sledimo popotnim zapisom italijanskega humanista Paola Santonina, naj bi se ta že meseca maja leta 1487 najedel okusnih češenj blizu današnjega Celja. Prav tako je iz starih predpisov razvidno, da so Tržačani in Vipavci že v 16. stoletju v današnji Ljubljani prodajali tako zgodnje kot pozne češnje.
Omembe vreden je zapis sadjarja Urbana Jarnika iz leta 1817, ki je o češnjah prvi pisal v slovenskem jeziku. Omenil je predvsem dve težavi, povezani s češnjami. Prva je, da so drevesa previsoka in je nabiranje nevarno. Opazil je tudi, da imajo ptice rade ta zgodnji in okusni sadež, zato ga »zobajo« na veliko sadjarjevo jezo. Na Slovenskem je tradicija pridelovanja češenj za trg stara od 150 do 200 let. Menda so naše vipavske češnje poznali celo na dunajskem cesarskem dvoru, kamor so jih dostavljali slovenski sadjarji. Danes največ češenj pridelajo na Goriškem in v Istri.
Po tem prebranem besedilu smo se pogovarjali še o tem, ali imajo otroci radi češnje, ali jih imajo doma, kakšne so jim najbolj všeč, ali so jih že kdaj nabirali.
Na koncu smo se lotili še ustvarjanja. Iz das mase smo naredili majhne kroglice in jih nato s tanjšo paličico preluknjali. Kroglice smo pustili, da so se posušile. Naslednji dan smo jih lahko še pobarvali na rdeče ter skozi dve kroglici naenkrat potegnili vrvico z vozličkoma na koncu. Tako smo dobili lepi viseči češnji. Nanju smo na sredini vrvice prilepili še zelene liste, ki smo jih že prej izrezali iz filca.
 Kroglice iz das mase, iz katerih bodo nastale češnje. |
 Naše češnje. |
Andreja Gumilar
maj 2018
Avtor: Tina Žvab | Maj 7, 2018 | Marjetice, Oddelki
Plakat miru
V četrtek, 12. 4. 2018, sem se udeležila likovne delavnice Plakat miru, ki je potekal na pobudo Lion kluba Domžale. Delavnico sta vodili Vera Trstenjak, akademska slikarka, in Nika Korošec, zmagovalka na natečaju Plakat miru 2017.
 Nika Korošec in Vera Trstenjak z zmagovalno risbo Golobi |
Že celo dopoldne, pred delavnico, sem imela v mislih, da narišem samoroga. Že od malega rada rišem samoroge, ker imam rada konje, samorog pa je zame še nekaj posebno lepega.
 Maša pri ustvarjanju |
Ko smo pred začetkom risanja razmišljali o tem, kaj bi risali, sem opazila, da si vsi želijo narisati bele golobe. Mogoče zaradi tega, ker je bilo na Nikini risbi okoli dvesto golobov.
 Izražanje zamisli |
 . |
Moja risba je nastajala. Risala sem samoroga s krili. Poimenovala sem ga Samorog miru. Z njim bi si želela poleteti in tako deliti mir po svetu.
 Samorog miru |
Delavnica mi je bila zelo všeč, zato si želim, da bi jih bilo na Uri Soča še več.
 Mladi umetniki ob zaključku delavnice |
Zapisala: Maša Krajnc, 10 let
Pripravila: Tanja Babnik
april 2018
Avtor: Tina Žvab | Maj 7, 2018 | Ježki in slončki, Oddelki
Športne in družabne igre so med učenci zelo priljubljene, zato jih pogosto vključujemo v šolske dejavnosti.
 Metanje obročev je igra, ki jo lahko igramo v naravi ali kje drugje. Z določene razdalje mečemo obroče na količke in jih skušamo zadeti čim več. Namesto količkov smo uporabili stol, ga narobe obrnili ter nanj metali obroče. |
 Matematika je veliko bolj zanimiva, kadar jo povežemo s športom. Pri igranju pikada smo utrjevali seštevanje desetic in še razgibali smo se ob tem. |
 Učenci imajo zelo radi košarko. Za našo uporabo je zelo primeren sobni koš, saj ga lahko namestimo v učilnico, igralnico ali sobo. |
 Včasih se razvedrimo tudi z namiznimi igrami. |
V pomladanskem času vsako leto izvedemo bolnišnične olimpijske igre. Učenci so se pomerili v pikadu, metu na koš in tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju). Z nami je bil športni gost, padalec Matej Bečan, ki je s svojo prisotnostjo in sodelovanjem vnesel pravega športnega duha. S seboj je prinesel padalo, ga razstavil in nam povedal marsikaj zanimivega o manj poznanem športu – padalstvu.
 Športno padalo smo si z navdušenjem ogledali. |
 Ko je bilo zloženo skupaj, ni zavzelo veliko prostora, a je bilo zelo težko. |
 Ob fotografijah smo si lahko ogledali, kako potekata priprava in spust s padalom posamezno ali skupinsko. Prav posebej zanimivi, a tudi zahtevni, so likovni skoki. |
Za zaključek športnega dne nam je športni gost Matej Bečan odgovoril na vprašanja, ki so se prebudila v učencih in starših ob njegovi predstavitvi padala in padalstva.
Koliko časa se že ukvarjate s padalstvom?
Približno 20 let.
Koliko časa in na kakšen način trenirate?
Dnevno naredim 6 do 8 skokov. Posebnega ogrevanja pred skoki običajno ni treba izvajati, le vaje za raztezanje.
Koliko skokov imate že za seboj?
6500.
S kolikšne višine se spustite?
Različno. Običajno z višine 1000 m.
Kakšna je temperatura tam, od koder se spustite?
Lahko je tudi do minus 25 stopinj C. Odvisno od letnega časa.
Ali skačete na cilj?
Ja. Na cilj pristanem na desno peto. Zato imam za desno nogo posebno obuvalo. Skačemo tudi v skupinah, ko delamo v zraku različne oblike.
Kako uravnavate padalo, če vas veter zanaša?
Padalo uravnavam s komandnimi vrvicami. Dokaj preprosto, leva komandna vrvica za v levo in desna za v desno.
Ali je kakšna nevarnost, da priletite na daljnovod?
Nikoli ne veš, kam te veter zanese, zato je treba ves čas uravnavati smer gibanja. Če nisi dovolj pazljiv, te lahko zanese na kakšno oviro, npr. na drevo, hišo, avtocesto …
Ali kdo preverja, kako zložite padalo, ali ste sami odgovorni za to?
Za zlaganje glavnega padala sem odgovoren sam. Zlaganje rezervnega padala pa zaupam za to usposobljenemu strokovnjaku.
S kakšno hitrostjo leti avion, ko se vi spustite dol?
Hitrost aviona je običajna hitrost, s katero leti letalo. To je od 130 do 200 km/h.
So se vam vrvice že kdaj zapletle, tako da ni šlo vse po načrtu?
Pri 6500 skokih se mi je dvakrat zgodilo, da so se vrvice zapletle. V takšnem primeru odpremo rezervno padalo.
S kakšno hitrostjo priletite na tla?
Od 0,5-1 m/s.
Skačete v vseh letnih časih?
Skačem v vseh letnih časih, razen v izjemno slabem vremenu.
Kdaj je najboljša sezona za skoke?
Meni je najljubša jesen. Takrat ni termike in je s tem padalo bolj stabilno. V spomladanskem času pa se zemlja segreva in s tem se pojavi termika, ki otežuje skoke na cilj.
Kako učite začetnike?
Padalci začetniki naprej opravijo predavanja teorije in tehnike skoka, nato vadijo celotne postopke na tleh, sledijo prvi skoki iz letala.
Kako zahtevni so vaši zdravniški pregledi?
Pregledi so približno tako zahtevni kot za vozniški izpit.
Do katere starosti lahko skačete?
Ni omejitve. Človek sam čuti, do kdaj lahko skače.
Hvala, ker ste bili na bolnišničnih olimpijskih igrah z nami.
Minca Gale
april 2018
Avtor: Tina Žvab | Maj 6, 2018 | Levčki, Nerazvrščeno, Oddelki
V mesecu aprilu smo spoznali koroško ljudsko pripovedko Hvaležni medved.
Na jasi, na robu gozda je živela mati s svojim prvorojenim sinom. Pred hišo je šivala in uspavala otroka. V grmovju je nekaj zašumelo in prikazal se je velik, rjav medved. Mati se je prestrašila, zgrabila je sinka in drgetajoče pričakovala, kaj bo medved naredil.
Medved je iskal pomoč, saj se mu je v taco zarinil velik črn trn. Materi je pokazal poškodovano taco in ta ga je s šivanko odrešila vsega trpljenja, bolečine in žalosti.
Medved je srečen, zadovoljen in pomirjen odšel nazaj v gozd, s seboj pa odnesel otrokovo zibelko. Mati se je čudila nad nesramnostjo in predrznostjo medveda. Pomislila je, da je dobrota res sirota. Niti slutila ni, da se bo medved vrnil in ji v zahvalo prinesel polno zibelko rumenih, sladkih hrušk.
V pripovedki smo spoznali pomemben nauk za življenje – pomagajmo nekomu v stiski in težavah in to nam bo povrnjeno.
Z učenci smo se po poslušanju in prebiranju pripovedke veliko pogovarjali o čustvih. Čustva smo prepoznavali, jih opisovali in jih skušali narisati. Poiskali in pripravili smo didaktične igre, ki so nam pomagala čustva prepoznati ter jih poiskati v sebi.
 Prepoznavanje čustev v pravljici |
 Prepoznavanje čustev |
 Vrtiljak čustev |
 Spomin: Čustva |
Učenci so svoje občutke prelili tudi na papir in narisali lastne izkušnje ob doživljanju različnih čustev.
Nežka Dakskobler Markoč
april 2018
Avtor: Tina Žvab | Maj 6, 2018 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo na oddelku barvali kamne. To nikakor ni nova ideja, a je lahko zelo zabavna. Odločili smo se, da si bomo na ta način sami naredili spominke.
Za začetne ideje smo imeli knjigo z naslovom Pobarvajmo kamne. Ravne in okrogle kamne smo najprej pobarvali z akrilno barvo. Nato smo z lastnimi idejami kamne spreminjali v podobe Indijanca, rožice, zvezdice z medvedkom, človeka, masko, ribe, prsta.
Bilo je nepozabno in zabavno. Nekaj učencev je svoje spominke odneslo domov, nekateri izmed njih pa so jih pobarvali ter jih pustili na oddelku.
Te smo poslikali tudi s fotoaparatom, da nam bodo ostali v spominu. Lahko pa jih seveda pokažemo novim učencem, ki se pridejo zdravit na naš oddelek. In tudi oni se jih lahko odločijo poslikat.
 Naši poslikani kamni |
Andreja Gumilar
april 2018
