Umetnina meseca

Na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavamo novo likovno umetnino, ki nam predstavlja navdih za ustvarjanje.
Ob umetnini Pieta Mondriana smo razmišljali, kaj je abstraktna umetnost in kako jo lahko razumemo.

Piet Mondrian je bil očaran nad lepoto, ki je skrita v čistih, geometričnih ploskvah. Ob pogledu na njegove barvite slike se v nas poraja občutek veselja.

Značilne elemente, ki jih je umetnik uporabljal v svojih slikah, smo upodabljali na različne načine, seveda pa smo skupaj ustvarili tudi veliko reprodukcijo.

Sliko so ustvarile štiri osnovnošolke. Delo so začele čisto matematično, tako da so natančno razmejile posamezne ploske, jih pobarvale, črne črte pa dodale čisto na koncu. Ali uganete, s čim so si pri delu pomagale?

 

Pri uri slovenščine je ob sliki nastala pesem z naslovom Kocka.

KOCKA

Rdeča spominja me na kri,
kar pomeni,
da nekdo svoje življenje živi.
Modra spominja me na vodo,
na morje, počitnice in svobodo.
Bela spominja me na sneg,
ki je pobelil mesto in breg.
Rumena spominja me na sonce,
me razsvetli in razveseli.

Inas, 6. razred

 

Pri urah likovne umetnosti pa so nastale številne različice slik in tudi animacija, ki jo je navdahnila Mondrianova umetnost.

Leon, 5. razred

Nika, 4. razred

 

__________________ 

 

Tina Žvab
marec 2018

Mesec kulture

Mesec februar je res najkrajši mesec v letu, a vsekakor ne najmanj zanimiv.

Mesec februar je bil na našem oddelku posvečen kulturi in »mini« kulturnim prireditvam našega razreda.

V začetku meseca smo pripravili razstavo o animaciji Peter Klepec. Vsem starejšim učencem in zaposlenim na oddelku smo predstavili naše rekvizite ter opisali, kako je potekalo naše snemanje. Kar težko so nam verjeli, da smo za to animacijo posneli več kot 300 fotografij.

Naslov

Petrova hiša

Peter Klepec in usta zlobnih pastirjev

Čudežna vila in čarobne kapljice

Ozadje in končni napis

 

Z učenci smo se veliko pogovarjali o počutju Petra Klepca. Pripovedovali so o lastnih izkušnjah, kdaj se sami počutijo srečni in veseli oziroma žalostni in nesprejeti. Vsak učenec je za razstavo svoje izkušnje tudi narisal.

.

.

Risbe učencev razredne stopnje

 

V naslednjem tednu smo praznovali največji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. V ta namen smo imeli kulturni dan, na katerem smo se pesnika spominjali na različne načine. Življenje in delo pesnika so učenci spoznavali z različnimi dejavnostmi.

Z učencema tretjega razreda pa nismo spoznali samo dela dr. Franceta Prešerna, ampak tudi glasbene kulturne prireditve. Ogledali smo si posnetek baletne predstave in poslušali glasbeno pravljico Rokavička.

Ne, ne! Nismo si ogledali le posnetkov in poslušali. Tudi preizkusili smo se v vlogi pisatelja in skladatelja ter ustvarili svojo glasbeno pravljico.

Če vas zanima, o čem govori, ji prisluhnite.

Posnetek: Glasbena pravljica

 

Nežka Dakskobler Markoč
februar 2018

Prešernovanje

Dr. France Prešeren.
Sanja, 10 let.

 

Zaljubljeno ga gleda

Zaljubljena.
Sanja, 10 let.

Mladen’či so se zbrali na Sončnem trgu sredi morja. Gorje tistemu mladen’ču, ki je pozabil kopalke. Pridružil se je tudi mladi France, ki je kopalke žal pozabil na bregu Ljubljanice.

Iz globočin morja je prišla povodna Julija. Videlo se je, da je zelo zaljubljena, saj je nenehno pogledovala proti Francetu. Prelepi France pa je niti opazil ni. Ves čas je razmišljal. Strašno ga je namreč skrbelo, kaj bo na Sončnem trgu brez kopalk.

Kopalke je pozabil.
Lana, 9 let.

Morje je močno vzvalovilo in nenadoma so Sončni trg zatemnili črni oblaki. Julija je stekla k Francetu. Bilo jo je zelo strah. France je bil zmeden, saj mu Julija ni bila niti malo všeč, da bi jo sprejel v svoj objem.

Da bi jo objel, odlašuje. Pod trgom pa se nenadoma pojavi zlobni povodni mož, ki hoče ugrabiti Franceta in ga odpeljati. Julijini zaljubljeni pogledi preganjajo temne oblake in privabljajo prijaznega povodnega moža. Prijazni povodni mož vzame Julijo in jo odnese v globino penečega se morja. V morje skočita tudi France in zlobni povodni mož. Povodna moža med seboj obračunata in divje poplesujeta. France in Julija se primeta za roke in priplavata na obalo Sončnega trga.

V objemu morskih valov.
Gašper, 10 let.

V tem času so vetrovi že pregnali temne oblake in nebo se je razjasnilo. France in Julija sta se prijela za roke in se poljubila. Na tem mestu je zrastlo veliko drevo, na katerem rastejo kopalke. France je obral plodove in si nadel kopalke. Tudi Julija si je nabrala najljubše in skupaj sta živela srečno na Sončnem trgu sredi morja.

Prešeren živi z Julijo.
Blaž, 7 let.

 

Zgodbo Zaljubljeno ga gleda so ustvarili: Aleks, 14 let, Viktorija, 16 let, Gašper, 10 let, Lana, 9 let, Sanja, 10 let.

Tanja Babnik in Sabina Andlovic
februar 2018

Pustovanje

Tudi letos, kot vsako leto do sedaj, smo se na oddelku oblekli v pustne kostime in šli rajat po Pediatrični kliniki in Kliničnem centru.

Pustne maske sva priskrbeli midve z vzgojiteljico Majo. Večino pustnih mask je prinesla Maja; in sicer takšne, kot so zvezdice, zvončki, Indijanci ter angelčki. Posamezne, tudi zelo lepe maske, so bile šerif, pikapolonica, hipi, čarovnica, papagaj.

Našemili so se otroci z oddelka, midve z vzgojiteljico Majo, starši otrok in medicinske sestre. Po hodniku smo si bolj po tiho zapeli in poželi kar neka nasmehov ter navdušenja mimoidočih. Šli smo na intenzivni oddelek Pediatrične klinike, po hodniku Kliničnega centra, v njihovo kuhinjo in po ambulantah.

Vsepovsod so nas lepo in toplo sprejeli. Pokazali smo jim svojo dobro voljo in zapeli. Dali so nam polni košari bombonov, keksov, krofov in čokolad.

Po kosilu smo si jih razdelili in jih z veseljem pojedli ter popili. Imeli smo se res lepo. Preživeli smo še eno tako lepo oddelčno praznovanje.

O tem pričata tudi spodnji fotografiji.

Skupinska slika pusta v igralnici.

Tudi oddelčne sestre so se našemile.

 

Andreja Gumilar
februar 2018

Prešernovanje

V počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo osmega februarja, smo v pričetku meseca izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje. Z učenci smo razmišljali in se pogovarjali o pomenu kulture. Ugotavljali smo, kako velikega pomena je srčna kultura. Kjer vladajo srčnost, poštenost, iskrenost in spoštljivost, se dobro počutimo.

V pripravi na praznovanje osrednjega slovenskega kulturnega praznika smo spoznavali življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna, nekatere njegove pesmi ter njihov pomen. Svoje znanje smo preizkusili z reševanjem kvizov in premetenk.

Ogledali smo si slikanico, Prešernovo pesem Povodni mož z ilustracijami Jelke Reichman, in jo prebrali. Ugotovili smo, da je Jelka Reichman tudi avtorica slik, ki krasijo pročelje Pediatrične klinike in nekatere bolnišnične oddelke. V knjižnici smo poiskali še nekaj slikanic z ilustracijami priljubljene umetnice. V njenih čudovitih ilustracijah so vsi liki topli in prijazni. Po ogledu knjig so učenci iz das mase oblikovali Urško in povodnega moža.

Povodni mož.

Urška in povodni mož na plesišču.

 

Prebrali smo zgodbo Doktor fig in zaigrali prizor, ki prikazuje, kako Prešeren deli otrokom fige, ter ga ilustrirali. Prešerna smo si predstavljali tako v domači vasi kot v Kranju, kjer je zadnja leta služboval in tudi umrl.

Zala, 4. razred.

Žan, 7. razred.

 

Naše februarske dejavnosti so bile večkrat usmerjene v bogatenje besednega zaklada, iskanje rim, tvorjenje verzov in gojenje lepe in čitljive pisave.

Učenci so lepopisno prepisali prvo kitico Prešernove pesmi Lipica. Ob tem so izvedeli, da je bil v času Franceta Prešerna v šoli tudi predmet lepopis.

Iskali smo sopomenke, protipomenke in nadpomenke ter iz dobljenih besed naredili igro spomin.

 

 

 

Nekaj verzov, ki so nastali v literarnih delavnicah učencev prve in druge triade, smo tudi zapisali:

Na mizi stoji juha,
v njej se kopa muha.

V hlevu imam kozo,
ki daje mleko za Rozo.

V vasi je frizerski salon,
pred katerim frfota balon.

V bolnišnici sem velikokrat bolnik,
za pusta pa bi bila rada zdravnik.

Ko pogledam v oblake,
bi zelo rada jedla medenjake.

  .       .

Domov pride Maja
in potem ves dan nagaja.

Na steni bije ura,
zunaj kokodaka kura.

V kotu stoji omara,
na njej leži kitara.

Jaz bi kupil balon,
moj bratec pa bonbon.

V puščavi živi surikata,
njen dom ima vedno odprta vrata.

V šoli zazvoni zvonec
in vsi učenci rečejo: Hura, prvega polletja je konec!

 

Minca Gale
februar 2018