Avtor: Tina Žvab | Mar 4, 2018 | Oddelki, Žogice nogice
Na oddelku žogic nogic vsak mesec spoznavamo novo likovno umetnino, ki nam predstavlja navdih za ustvarjanje.
V mesecu februarju smo imeli priložnost, da si na obraz nadenemo maske in se spremenimo v katerokoli bitje tega sveta. Tudi v bolnišnici smo pustovali in se navihano šemili.
Umetnina, ki smo jo ob tem spoznavali, predstavlja čudežna bitja, ki jih naslikal španski slikar Joan Miró.
 Miró je rad slikal s čistimi, živimi barvami. Rad je risal tudi tanke črne črte, ki so na njegovih čudežnih bitjih videti kot skrivnostne antene. |
Pri ustvarjanju skupne slike so prišli do izraza medgeneracijsko sodelovanje, druženje, dopolnjevanje in iznajdljivost. Reprodukcijo umetnine je ustvarjalo do sedaj največje število avtorjev. Skupaj so stopili mlajši osnovnošolci, učenci predmetne stopnje, dijaki in celo mamice šolarjev. Vsak ustvarjalec si je iz slike izbral delček, ki ga je skušal upodobiti in umestiti v skupno delo.
 Rezultat dela je kolaž drobnih prispevkov, ki so se združili v igrivo in razgibano celoto, po kateri lahko s pogledom potujemo od enega lika do drugega in skušamo razumeti, kaj bitja počnejo. |
Pri uri slovenščine pod mentorstvom učiteljice Manje Žugman je ob sliki nastala pesem z naslovom Pust.
Pust
V februarju se pust zgodi,
takrat zganjamo norčije mi.
Maske si naredimo
in ljudi naokrog strašimo.
Lani sem gusar bil
in se s krofi mastil.
Kjar, 5. razred
Tina Žvab
februar 2018
Avtor: Tina Žvab | Feb 7, 2018 | Nerazvrščeno, Oddelki, Pikapolonice
JANUAR
je dobil ime po rimskem bogu Janusu.
Janus je v rimski mitologiji bog vrat in prehodov; pozneje tudi začetka in konca.
Po navadi je upodobljen z dvema glavama in dvema obrazoma.
(Wikipedija)
Tudi mi smo se v januarju še ozirali v decembrska praznovanja pa tudi delali načrte za naprej. Otroci so si med drugim ogledali lutkovno predstavo.
OGLED LUTKOVNE PREDSTAVE
V sredo, 10. 1. 2018, ob 10.45 nas je prišla iskat vzgojiteljica z druge klinike. Odpeljala nas je na lutkovno predstavo Živalski zdravnik. Predstava je potekala v igralnici.
Na pripravljeni oder je prišel zdravnik z rjavim kovčkom. Po telefonu so mu sporočili, da bodo k njemu na pregled prišle živali iz živalskega vrta.
Najprej je prišla opica, ki ji je dal zdravila za angino. Naslednji je bil ptič z zlomljeno perutjo. Zdravnik mu jo je povil in mu dal protibolečinsko zdravilo. Žaba je prišla z jezikom, polnim aft, zdravnik pa ji ga je namazal s kremo. Potem je prišel lev s trnom v šapi in zdravnik mu ga je izpulil. Zajca je bolel trebuh in dobil je odvajalo.
Vse živali so zdravniku na koncu predstave v zahvalo prinesle vsaka svoj izbrani sadež.
Vse živali in zdravnik so govorili v rimah. Zdravnik se je velikokrat zmotil pri govoru in se ob tem zabaval.
Predstava nam je bila všeč. Bila je zabavna, vesela, vse se je dobro izšlo. Kostumi so bili zelo domiselno izdelani. Vsako žival sta igrala dva igralca, zato so živali izgledale bolj resnično. Vsi smo igralcem z veseljem zaploskali.
Otroci z otroškega oddelka dermatološke klinike
Učenki sta narisali risbe, ki prikazujejo januarske zimske radosti, in veveričko, ki išče svoje zimske zaloge.
 Špela, 6. razred |
|
 Nika, 4. razred |
|
|
|
 Nika, 4. razred |
Izbrali pa smo tudi nekaj pregovorov o začetku.
Vsak začetek je težak.
(slovenski pregovor)
Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom.
(Lao Ce)
Lepo je na novo začeti. Začetki so nepopisan list, na katerega se lahko napiše najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede. Pričeti pomeni ustvarjati svet novih možnosti, ki jih prej še ni bilo.
(Julia Doria)
Začnimo torej ustvarjati mozaik novega leta.
Andreja Čušin Gostiša
januar 2018
Avtor: Tina Žvab | Feb 6, 2018 | Ježki in slončki, Oddelki
Z učenci prvih in drugih razredov smo spoznavali geometrijska telesa: kocko, kvader, kroglo, valj, stožec in piramido. V predmetih, ki nas obkrožajo, smo prepoznavali osnovne geometrijske oblike. Pokukali smo tudi v zbiralno škatlo z odpadno embalažo. Z zavezanimi očmi smo iz nje jemali posamezne škatle in s tipanjem ugotavljali, kakšne oblike je. Odločili smo se, da bomo odpadno embalažo uporabili kot gradnike. Vsak učenec je dal svoj predlog, kaj bo iz nje sestavil. Ustvarjanje se je pričelo. Nastajale so hiše, vlakci, traktorji, garaže, živali in še marsikaj.
 Skozi okno učilnice imamo neposreden pogled na heliport, kjer lahko opazujemo pristajanje in vzletanje helikopterjev. |
 Takole je prvošolček Janez iz odpadne embalaže oblikoval heliport. |
|
|
Na spletu smo raziskali, kaj ta beseda pomeni. Ugotovili smo, da beseda heliport ali helidrom pomeni pristajališče za helikopterje.
Po končanem oblikovanju smo se ponovno vrnili k odpadni embalaži. Razvrstili smo jo po obliki in ugotavljali, katera je okrogla in katera oglata.
 Razvrščanje je končano. |
 Izbrali smo embalažo v obliki valja z namenom, da jo spustimo po klancu navzdol in opazujemo, do kod se bo prikotalila. |
|
|
Vsak učenec je pred poskusom postavil svojo hipotezo. Bili smo presenečeni nad tem, da je bila dolžina poti veliko daljša, kot smo pričakovali. Učilnica bi bila skoraj prekratka, kaj šele miza. Poskus s kotaljenjem smo naredili še enkrat. Želeli smo, da bi bila sedaj razdalja krajša. Učenci so bili enotni, da je potrebno znižati klanec. To so tudi storili. Tokrat je bilo predvidevanje točno. Iskali smo še druge načine za upočasnitev kotaljenja, jih preizkušali in svoje ugotovitve povezovali z življenjskimi situacijami.
 Spuščanje kartonaste škatlice z višjega in nižjega klanca. |
 »Se bo valj res bolj počasi kotalil po hrapavi podlagi?« smo se spraševali. |
|
|
Veseli smo bili, da smo iz odpadne embalaže ustvarili nekaj novega ter da smo s pomočjo poskusov prišli do novih spoznanj. Pri tem smo vsi sodelovali in se medsebojno spoznavali.
Minca Gale
januar 2018
Avtor: Tina Žvab | Feb 6, 2018 | Levčki, Oddelki
V januarju smo spoznali lik Petra Klepca.
Peter Klepec je živel z materjo v stari, revni hiši. Bil je šibak in droban deček, katerega so pastirji zaničevali, izkoriščali, »brili norce iz njega« in ga večkrat pretepli ter obsodili po krivem. Peter si je najbolj od vsega želel postati močan, da bi premagal pastirje.
Nekega dne se mu je želja uresničila. Dobra vila, ki je rešil pred sončnimi žarki, mu je ponudila čarobno vodo, ta pa mu je dala moč. Z močjo se je rešil hudobnih in nesramnih pastirjev, sebi, materi in vsem ostalim ljudem v težavah pa je s svojo močjo neprestano in nesebično pomagal.
Tokrat smo se odločili, da bomo staro ljudsko pravljico spremenili v novo, moderno obliko. K sodelovanju smo povabili učiteljico Tino Žvab, ki nam je na pomoč priskočila kot Peter Klepec.
Učilnico smo spremenili v snemalni studio in v treh srečanjih nam je uspelo pripraviti animacijo slovenske ljudske pripovedke Peter Klepec.
Prvo srečanje je bilo namenjeno predpripravi. Pripravili smo vse potrebne pripomočke in materiale, ki smo jih potrebovali za snemanje. Pri delu sta sodelovala dva učenca, učenec 3. in 5. razreda, ki sta neizmerno uživala in aktivno sodelovala ter dajala ideje pri vseh korakih.
 Predpriprava na snemanje |
V drugem srečanju smo posneli animacijo, v tretjem pa smo ji dodali še zvok. Pripovedko sta izmenično pripovedovala oba učenca. Po uri trdega dela smo dobili končni izdelek, ki vam ga z veseljem predstavljamo, in vam želimo, da bi ob gledanju in poslušanju uživali.
Nežka Dakskobler Markoč
januar 2018
Avtor: Tina Žvab | Feb 5, 2018 | Marjetice, Oddelki
Vstopili smo v olimpijsko leto. Šport in olimpijski duh je ponovno povezal vse Slovenke in Slovence ter tako podprl naše olimpijce na olimpijskih igrah v korejskem Pjongčangu 2018.
Slovenska bakla je obiskala osem krajev, ki jih je Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez izbral kot tiste z bogato olimpijsko tradicijo. Slovensko baklo so vseskozi spremljali Tomaž Razingar, olimpijec in nekdanji kapetan slovenske hokejske reprezentance, ki bo na olimpijske igre v korejski Pjongčang peljal slovenske navijače.
Na čisto zadnji poti, 29. januarja 2018, pa je bakla prišla tudi v roke otrok in učencev bolnišnične šole na URI Soča.
 Slovensko baklo sta prejela gospod Cugelj, direktor URI Soča, in učenec Aleks. |
 Ponesla sta jo na otroški oddelek. |
Slovensko olimpijsko baklo so na URI Soča spremljali Ivo Čarman, smučarski tekač, udeleženec ZOI Lake Placidu 1980 in v Sarajevu 1984, Marko Račič, najstarejši živeči slovenski olimpijec (97 let), atlet, udeleženec poletnih olimpijskih iger v Londonu 1948, Gal Jakič, paraolimpijec v monoskiju, udeleženec paralimpijskih iger v Sočiju leta 2014, in Stane Pinter, dolgoletni sodelavec bolnišničnih olimpijskih iger ter namestnik ambasadorja Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play.
 Naši olimpijci so nam zaupali olimpijske izkušnje. |
Učenci bolnišnične šole so za sprejem slovenske bakle pripravili krajši program, v katerega so vključili tudi želje, ki so jih pripravili za naše športnike na zimskih olimpijskih in paraolimpijskih igrah v Pjongčangu.
Že same priprave na prihod bakle in pisanje želja našim športnikom je bilo za otroke in učence v bolnišnični šoli na URI Soča nekaj posebnega. Razmišljati o željah, ki jih želimo drugim, ni tako preprosto. Vendar smo ugotovili, da to, kar želimo sebi, želimo tudi drugim, tudi športnikom, ki se na svoji športni poti zelo trudijo. Vsem pa je skupno eno: na poti do cilja nikoli ne obupamo.
 Ema, Marko, Scarlett in Aleks so brali želje otrok za naše olimpijce. |
ŽELJE NAŠIM OLIMPIJCEM
Želimo vam,
da bi zmagali, da bi bili ponosni nase, da bi se zdravi vrnili domov in da bi se počutili uspešne pri doseganju ciljev.
 . |
Da bi bili ponosni na Slovenijo in da bi jo ponosno predstavili Pjongčangu in celemu svetu.
Učenci bolnišnične šole na URI Soča
Dragi naš Jernej Slivnik!
Želimo ti, da bi se pogumno pognal na startu, da bi tvoja smučka dobro tekla.
Na Soči bomo navijali zate.
Učenci bolnišnične šole na URI Soča
S tem dogodkom smo tudi na otroškem oddelku URI Soča vstopili v olimpijsko leto 26. bolnišničnih olimpijskih iger, ki bodo v četrtek, 29. marca 2018, v telovadnici URI Soča.
Tanja Babnik in Sabina Andlovic
januar 2018
