Teden slovenske hrane

Teden slovenske hrane, od 11. do 15. novembra, smo zaznamovali tudi v Bolnišnični šoli, zaključili pa smo ga s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom v petek, 15. novembra. Z učenci smo se pogovarjali o prednostih lokalne oziroma slovenske hrane, o pomenu domače pridelave hrane, saj je le-ta bolj sveža in okusnejša. Spregovorili smo o prehranjevalnih navadah in zdravemu načinu življenja, še posebej smo poudarili pomen gibanja in dobrega počutja.

Učiteljice in učenci so si ogledali tudi najrazličnejše spletne strani. Zanimiv je bil Ribič Pepe, zelo poučna in privlačna sta bila filma Kranjska sivka in S čebelo do medu. Ob koncu pa velja pohvaliti še naše učence, ki so s svojimi rokami tudi pridno in ustvarjalno preživeli šolske dni v bolnišnici. Fotografiji v nadaljevanju prikazujeta, kako si je učenec najprej ogledal film, nato pa pripravil še pogrinjek in kosilo po svojih željah. Pa dober tek.

Manja Žugman

Adventni koledar 2024

Dragi obiskovalci, prijatelji, sopotniki,

za decembrske dni smo vam pripravili sprehod po adventnem koledarju, ki za svojimi okenci skriva vpogled v učno in ustvarjalno obarvan bolnišnični šolski dan.

S klikom na izbrani dan ste lepo vabljeni na potep.

 

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

 

Teden otroka v Bolnišnični šoli

V letošnjem šolskem letu smo v Bolnišnični šoli zaznamovali Teden otroka, ki letos praznuje 70 let, s prijetnimi dejavnostmi. Naslonili smo se na osrednjo temo Otrok, nepopisan list. Pogovarjali smo se o tem, kakšno je bilo otroštvo nekoč in kakšno je danes. Vsak otrok je nepopisan list, katerega kotički se zapolnjujejo z barvami, ki jih prinaša vzgoja, izobraževanje, odraščanje, družba, prijateljevanja in podobno. Zavedamo se, da je nadvse pomembno, da jim učitelji omogočimo zdravo, srečno, vzpodbudno in motivirajoče se učno popotovanje skozi šolska leta, da bodo lahko tudi v odrasli dobi obujali prijetne spomine na svoje šolske dni.

Na Uri Soča so te dni veliko ustvarjali, namreč Bolnišnično šolo sta obiskali Lucija in Dana, učenci pa so imeli priložnost spoznati Moderno galerijo in Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, poleg tega pa so skočili še izven meja naše države in si ogledali zanimive zgradbe, v katerih domujejo muzejske zbirke po svetu. Ker pa ustvarjalnost ne pozna meja, so zavihali rokave ter skupaj z gostjama in učiteljicama Tanjo Babnik in Sabino Andlovic oblikovali izjemen muzej.

Srčno, srečno in zadovoljno stopimo tudi v jutrišnji dan.

 

Manja Žugman

Na današnji dan, 7. oktobra

Na današnji dan, v ponedeljek, 7. oktobra 2024, se je zgodilo slavnostno odprtje prenovljenega otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike. Po uvodnih nagovorih je sledil ogled novih prostorov, kjer se bodo mali in malo večji otroci lahko igrali, brali in se učili, ob posebnih priložnostih pa si nadeli tudi rokavice, vzeli v roke kuhalnico in se lotili kuharskih mojstrovin v čudoviti, novi kuhinji. Prostori so svetli in lepi, odeti v tople in močne barve, prav tako toplo in srčno pa nas je obiskovalce in goste sprejelo zdravstveno osebje oddelka.

Dogodek smo ujeli v spomin, na fotografiji pa smo se zvrstile Lili Sever (vzgojiteljica Bolnišničnega vrtca Vodmat), Maja Weixler (vodja Bolnišničnega vrtca Vodmat), Andreja Čušin Gostiša (razredničarka in učiteljica slovenščine v Bolnišnični šoli) in Manja Žugman (vodja Bolnišnične šole OŠ Ledina).

Manja Žugman

Ljoba Jenče je v Bolnišnični šoli tkala čarobne melodije

V torek, 24. septembra, nas je v Bolnišnični šoli obiskala Ljoba Jenče, pripovedovalka in pevka, umetnica, ki se je zapisala ljudskemu izročilu in modrosti.

Na dnevnem centru za otroško psihiatrijo smo šolarji tretje triade, učiteljici in osebje oddelka vstopili v svet trstenk ali Panovih piščali, glinenih glasbil, piščalke nunalce in pevkinega čarobnega glasu. Gospa Ljoba nam je zapela ljudsko pesem o Pegamu in Lambergarju in ob spremljavi bordunskih citer pripovedovala eno izmed pravljic o kralju Matjažu. Pegam in Lambergar sta v različici, ki jo je zapela, dosti bolj človeška kot v zgodbi v berilu in te pravljice o kralju Matjažu še nismo poznali. Vsi navzoči smo se ji pridružili ob petju znanih ljudskih pesmi in jim dodali zvoke s kamenčki, ki jih je prinesla s seboj.

Popoldne pa so se v dnevnem prostoru Uri Soča zbrali otroci prve triade in posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter njihovi starši, prisluhnile smo učiteljice in še kdo od osebja. Z igrami in ljudskimi glasbili je gostja zbudila zanimanje in veselje pri otrocih in odraslih. Peli smo ljudske pesmi, posnemali različne glasove in gibe, tolkli s kamenčki. Gospa Ljoba nam je povedala pravljico o zlatem ptičku, katerega petje odžene vse skrbi, če pa njegovo peresce položimo na žerjavico, njegov dim odžene vse bolezni. Kako lepo bi bilo, če bi ga, tako kot tretji brat v pravljici, našli tudi mi.


Če sem si prav zapomnila, naj bi imeli na Slovenskem zapisanih 15 tisoč ljudskih pesmi; in četudi bi jih imeli le pol toliko, bi lahko bili ponosni na svoj jezik, svojo dediščino in modrost, ki se skriva v ljudskem izročilu.

Obisk Ljobe Jenče nam je omogočilo Društvo Bralna značka. Društvu in gostji se prisrčno zahvaljujemo za to krasno izkušnjo. Podobnih srečanj si želimo tudi v prihodnosti.

 

Andreja Čušin Gostiša

Pišemo dobre zgodbe

V mesecu marcu nam je gospa Katarina Hafner z INŠTITUTA ZLATA PENTLJICA, otroci z rakom, podarila triinšestdeset knjižnih naslovov, da bodo otroci in mladostniki, ki dneve preživljajo v bolnišnici, lahko v prostem času brali.

Poslanstvo inštituta je, da otroci in mladostniki, ki so v svojem otroštvu zboleli za rakom in ga tudi premagali, o svojem poteku bolezni, od začetkov do ozdravitve, ozaveščajo svoje vrstnike in širšo javnost, prav tako se družijo in si z raznolikimi nasveti med seboj pomagajo.

Marsikateri otrok, ki se znajde znotraj bolnišničnih zidov, ima tudi posebno šolo – to je Bolnišnično šolo, ki je na začetku zdravljenja in šolanja v bolnišnici morda še ne(po)znana, potem pa se velikokrat zgodi, da učencu v bolnišnici pouk tako prirase k srcu, da se mu je spet težko vrniti nazaj v matično šolo. A ni kaj, naše poti vodijo le naprej, tako v matično šolo kot tudi med vrstnike, sošolce in prijatelje. V življenje.

Zahvaljujemo se INŠTITUTU ZLATA PENTLJICA za naklonjenost, razvedrilo in druženje, da otroci ne bodo prikrajšani za prijetna doživetja, ki nam jih lahko bogato podarjajo (tudi) knjige.

Manja Žugman