Avtor: Metoda Leban | Maj 29, 2023 | Nerazvrščeno
V Milanu je od 8. do 12. maja potekal 12. kongres organizacije HOPE, ki združuje in povezuje bolnišnične pedagoge v Evropi. Kongres, ki se ga je udeležilo okrog 240 udeležencev iz evropskih in drugih držav, je potekal pod sloganom Oblikovanje prihodnosti z izobraževanjem: kulture, odnosi in kompetence.
Udeležila se ga je tudi naša kolegica Tatjana Kociper, nacionalna predstavnica organizacije HOPE v Sloveniji. Poročala je o stanju slovenske bolnišnične šolske dejavnosti nasploh kakor tudi v naši bolnišnični šoli. Na kongresu je tudi aktivno sodelovala in predstavila prispevek z naslovom Dijaki s težavami in motnjami v duševnem zdravju: pomoč pedagoga pri nadaljevanju šolanja in pomembnost pristnega, profesionalnega odnosa v procesu pomoči.
8. in 9. maj sta bila namenjena sestankom nacionalnih predstavnikov, od 10. do 12. maja pa so potekala predavanja, predstavitve in delavnice. Udeleženci kongresa so z zanimanjem prisluhnili strokovnjakom različnih strok, ki se pri svojem delu srečujejo z bolnimi otroki in mladostniki.
Vsebinsko bogat program je bil prepleten z druženjem udeležencev in medsebojno izmenjavo pogledov ter izkušenj. Zadnji dan kongresa je potekala skupščina članov organizacije HOPE, na kateri je bil za predsednika organizacije ponovno izvoljen g. Jan Haverkate. Naslednji kongres bo leta 2025 v Dublinu na Irskem.
Povzetki predavanj in prispevkov predavateljev, predstavljenih na kongresu, so zbrani v zborniku in dostopni na naslednji povezavi: https://doi.org/10.53145/978-88-9392-440-5
Prav tako so dostopne tudi predstavitve predavanj; in sicer na povezavi: https://www.hope22.eu/congress/programme/sessions
Na fotografiji: levo Tatjana Kociper, nacionalna predstavnica združenja HOPE, desno Valda Janjanin, vzgojiteljica v bolnišničnem vrtcu iz Vrtca Vodmat.
Iskreno se zahvaljujemo podjetju KRKA d. d., ki je s svojo podporo in donacijo prispevalo k naši udeležbi na kongresu.
Avtor: Metoda Leban | Apr 21, 2023 | Nerazvrščeno
April je bil precej vremensko muhast, mi pa se že veselimo maja. Zakaj? Zaradi počitnic, seveda! Vsi se že veselimo počitka, toplega vremena in različnih potovanj. V letošnjem šolskem letu smo na enem izmed bolnišničnih šolskih oddelkov obiskali že kar nekaj držav. Potepali smo se po sosednji Italiji, odkrivali smo lepote Nemčije, se družili s faraoni v Egiptu, decembra smo ostali na domačih tleh in se pogreli ob domačem kaminu, januarja smo se odpravili po sledeh Božička na Finsko, v hladnem februarju smo obiskali vročo Brazilijo, potem pa smo ga mahnili še na Kitajsko.
V mesecu aprilu smo pridno načrtovali svoje počitnice. Nekateri otroci so nam zaupali, da bodo odpotovali v tuje kraje že med prvomajskimi počitnicami, drugi pa bodo počakali še do poletja. Največ učencev se bo odpravilo na Hrvaško. Med njimi je tudi naš prvošolec, ki že komaj čaka, da bo zaplaval v hladnem in čistem morju. Počitnic v sosednji hrvaški državi pa se veseli tudi osmošolka. Predvsem se bo sončila, saj pravi, da sonce v tem času še ni tako škodljivo, kot je poleti. Pripovedovala nam je o svojem odklopu na Maldivih, v Grčiji in Egiptu. V lepem spominu ji je ostala Hurgada, in sicer zaradi čiste vode, koral in plavanja z delfini. Prvošolka pa nam je zaupala, da bo letos raziskovala otok Cres. Komaj čaka, da bo plavala in se potapljala. Obmorski kraji so zelo priljubljeni, nekaj učencev se bo odpravilo tudi drugam po Evropi in izven nje. Marsikdo bo počitnice izkoristil doma in se podal na bližnji hrib ali bližnjo goro, morda pa bo kdo izmed vas vzel v roke dobro knjigo in se sprehodil med njenimi vrsticami ter se tako odpočil od šolskih in drugih skrbi.
Naj nam načrtov nikoli ne zmanjka, zatorej pogumno novim dogodivščinam naproti.
Maruša Rojc
Koprski trg, Merima Hodžić, 8.r
Avtor: Metoda Leban | Feb 22, 2023 | Nerazvrščeno
Pust je tisti čas, ko se lahko na drugačen način zabavamo in si obarvamo zimske dni, prav tako pa se lahko našemimo in se prelevimo v nekoga ali nekaj povsem drugega, kot smo v običajnem, vsakdanjem življenju.
Pust je prav tako čas, ko se v mnogih slovenskih krajih odvijajo pustni plesi in sprevodi pustnih mask, ob tem pa je za sladokusce naša miza bogato obložena s slastnimi krofi in drugimi najrazličnejšimi dobrotami. Pustne šeme v teh dneh prevzamejo zabavno dogajanje v svoje roke, obiskujejo prebivalce ter jim prinašajo smeh in veselje, prav tako pa odganjajo zimo in zle duhove.
Glavno pustno dogajanje se odvija na pustni torek, zategadelj je bil tudi ta dan v bolnišnični šoli še posebej zaznamovan tako s pustnimi šemami kot tudi s sprevodom mask po bolnišničnih oddelkih. Naše pustne šeme so nam popestrile in polepšale dan, na naših obrazih so narisale nasmeh, prav tako pa so nas spodbudile, da smo v bolnišnični šoli začeli raziskovati slovenske ljudske praznike in običaje.
Na današnji dan je skozi okna naše hiše posijalo sonce, torej smo resnično pozdravili prihajajočo pomlad.
Manja Žugman
Avtor: Metoda Leban | Feb 2, 2023 | Nerazvrščeno
Poezije doktorja Franceta Prešerna, jubilejna izdaja Vir: https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/leposlovje/poezije-doktorja-franceta-preserna
Vsako leto v februarju ali že konec januarja tudi v Bolnišnični šoli praznujemo slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. Dejavnosti našega kulturnega dne so posvečene Prešernu in drugim umetnikom ter ustvarjalnosti naših učenk in učencev, dijakinj in dijakov ter seveda naših učiteljic.
Delo Franceta Prešerna je, tako kot delo vsakega resničnega umetnika, živo in pomenljivo tudi za današnjega človeka. Če le zna brati, če zna poslušati, razmišljati in čutiti. Če zna, ne nazadnje, priznati, da je samo človek, z napakami, bolečinami, pa tudi radostmi in sanjami.
Pravi pesniki znajo ubesediti človeška občutja in hotenja, vendar pa je od vsakega izmed nas odvisno, kako jih bere.
Naš pesnik pravi:
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi;
…
Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti,
drugih nisem vprašal, kaj se njim po glavi blodi.
(Gazele, 7)
Bodimo torej odločni in svojeglavi, kot je bil naš pesnik, in ne sprašujmo, kaj mislijo drugi.
Andreja Čušin Gostiša
Avtor: Tina Žvab | Dec 20, 2022 | Nerazvrščeno
Pred prazniki so se tudi prostori naše Pediatrične klinike v Ljubljani praznično obarvali. V avli klinike nas je pričakala postavitev, ki jo je za ta čas pripravilo podjetje Merkur. Otroci, ki so na kliniko prihajali, so se z jelenčkom prav radi fotografirali.
Seveda se je tudi letos zgodil, zdaj že tradicionalen, spust Božičkov. Ti so se s strehe bolnišnice veselo spustili v ponedeljek, 19. decembra, ob 10. uri. Za otroke in mladostnike pa to še ni bilo vse, saj so jih potem po bolnišničnih oddelkih z darili obiskali sami znani obrazi iz sveta glasbe: Anabel, Challe Salle, Nipke in Eva Boto.
Naše učiteljice so bolnišnične oddelke prav tako okrasile z božično-novoletnim okrasjem, skupaj s svojimi učenci in dijaki pa so prav radi izdelovali novoletne voščilnice, pisali najrazličnejša novoletna voščila in si ob mešanju novoletne krogle tudi sami kaj lepega zaželeli. Ker pa naša ustvarjalnost ne pozna meja, je na oddelkih tudi zadišalo … mmm, po pravih slastnih piškotih. Da, da, naši mladi so zavihali rokave in v rokah zavihteli testo in kuhalnico. Pa tudi to še ni vse. Pripravili so nam še srečelov, skupaj pa smo tudi zaplesali.
V nadaljevanju naj podelimo praznično obarvan utrinek z oddelka A3 (oddelek za otroško onkologijo in hematologijo), ko so Junaki 3. nadstropja z medvedkom podeljevali darilca, mi pa smo se lahko s kosmatincem ujeli tudi v objektiv.
Manja Žugman in Ana Dobovičnik s kosmatincem
Na otroškem oddelku Marjetice na Uri Soča je bilo prav tako čarobno. Za gledalce in obiskovalce so pripravili krajši praznični program z glasbo in animacijo, za kar je poskrbel Studio Anima; potem pa so se vsi skupaj razveselili prihoda Božička Tomažička iz podjetja SPAN, d. o. o. Ker so otroci in učiteljice Bolnišnične šole bili vse leto pridni, jim je Božiček Tomažiček pred vrata prinesel darila bogata, ki bodo vsak jutrišnji dan bolnišnično šolsko delo popestrila in nadgradila. Ob igranju flavte so otroci razmišljali tudi o tem, kaj je družina, kaj so prazniki in kaj je bližina.
Praznično veselje na Uri Soča
Kolektiv učiteljic Bolnišnične šole pa si je praznično pedagoško konferenco prav tako obogatil z majhnimi pozornostmi, srčnimi mislimi in ubranimi glasovi. Za uverturo v prazničen čas smo lahko prisluhnili božični pesmi, ki so jo zapele Alenka Prevec, Maruša Rojc, Maja Kos, Tjaša Funa Štamfelj in Karin Dobravc Škof.
Pevke iz naših vrst
Pripravila: Manja Žugman
Avtor: Metoda Leban | Nov 25, 2022 | Nerazvrščeno
Nekatere knjige je treba samo poskusiti,
druge pogoltniti,
nekaj pa je tudi takih,
ki jih je treba žvečiti in prebaviti.
(Francis Bacon, Eseji o izobrazbi)
V želji po spodbujanju veselja do branja so učenci Bolnišnične šole z Uri Soča obiskali 38. Slovenski knjižni sejem. Po dveh letih zgolj spletnega delovanja se je največji knjižni sejem ponovno vrnil prenovljen, v živo, tokrat tudi na Gospodarsko razstavišče.
V Bolnišnični šoli vzpodbujamo različne oblike branja in bralnih zmožnosti, saj je branje temelj jezikovnih sporazumevalnih dejavnosti. Pri branju ima zelo veliko vlogo motivacija, ki vpliva na to, ali bo učenec samostojno, iz notranje želje, posegel po različnih vrstah literature. Ena izmed motivacijskih oblik branja znotraj bolnišničnih zidov pa je tudi Robinzonova bralna značka. Z učenci se skupaj z Robinzonom odpravimo na otok, kjer se po svojih najboljših močeh trudimo z njimi brati in pisati, za prebrane knjige pa učenci prejmejo tudi posebno priznanje; to je Robinzonovo bralno značko.
Obisk knjižnega sejma je bil velik motivacijski dejavnik za spoznavanje različne otroške literature. Z velikim pričakovanjem smo se z Uri Soča odpravili na Gospodarsko razstavišče in se prepustili brskanju po knjižnih straneh. Čeprav je bil deževen novembrski dan, nas to ni motilo. Nekaj dežnih kapljic nas je le še dodatno prebudilo in motivacija za ogled knjižnega sejma je bila velika.
Na sejmu so učenci prelistavali različne knjige, predvsem slikanice, navdušeni so bili tudi nad stripi. Nekateri so jih s svojimi prihranki kupili, da jih bodo lahko skupaj s svojimi učiteljicami in starši tudi prebirali.
Sabina Andlovic, Tanja Babnik
