Dan žena

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno sto državah praznujejo vsako leto 8. marca. Na ta dan praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Nekoč ženske namreč niso bile enakopravne moškim. Kot zanimivost, na začetku so ga praznovali 19. marca, kot je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857–1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga na ta dan prvič praznovali v Trbovljah. 8. marca se danes spominjamo vseh žensk, mam, babic, sester, tet, medicinskih sester, zdravnic, učiteljic …

Učenci so izdelovali papirnate cvetove za mamice in medicinske sestre ter se jim na tak način zahvalili za njihov trud.

Mojca Topić
marec 2025

Didaktična igra »Ujemi me, če moreš« – zabava, sprostitev in vaja pisanja v enem

Igra »Ujemi me, če moreš« je preprosta, a izjemno zabavna didaktična igra, ki spodbuja sprostitev, razvija hitrost in fino motoriko – vse to pa se dogaja med igro, ki jo lahko izvedemo kjerkoli in kadarkoli. Ideja za igro izvira iz knjige Jaz bom zmagal! avtorice Charise Neugebauer in jo lahko zlahka prilagodimo različnim starostnim skupinam.

Za igro potrebujemo le:
– list papirja poljubnega formata (ali več listov),
– dve različni pisali ali druge likovne pripomočke
– in seveda dva igralca, pripravljena na ustvarjalno tekmovanje.

Potek igre

Na spodnji del papirja eden izmed igralcev nariše štartno linijo, na zgornji del lista pa ciljno črto. Igralca izbereta svoji pisali ter določita, kako se bosta premikala s štartne linije proti cilju. Vsak premik je lahko ustvarjalen in zabaven – lahko skačeta kot veverici, lezeta kot kači, vijugata kot ribi ali švigata kot geparda.

Vsak igralec s svojim pisalom (ali drugim izbranim pripomočkom) riše svojo pot po papirju z iste štartne linije, pri čemer mora domišljijsko in v skladu z izbranim načinom gibanja voditi svojo črto proti cilju. Igra se konča, ko eden izmed igralcev prvi doseže ciljno črto – ta je tudi zmagovalec.

Različne likovne tehnike

Igro lahko še dodatno popestrite z uporabo različnih likovnih tehnik:

– slikanje s tempera barvami ali vodenkami s pomočjo čopičev (pozor: treba je nanesti dovolj barve, da črta zdrži vse do cilja),
– risanje z barvicami, flomastri, voščenkami, pasteli in drugimi pripomočki
– ali celo z mešanimi tehnikami – vsak igralec lahko uporablja svoj način izražanja.

Tako otroci ne razvijajo le motoričnih spretnosti, ampak se hkrati spoznavajo z različnimi umetniškimi materiali in tehnikami.

Poleg tega, da se ob igri zabavate in sprostite, z igro razvijate fino motoriko, ki je ključna za pisanje, izboljšujete koordinacijo oko-roka, urite koncentracijo, ustvarjalnost in domišljijo, spodbujate umetniško izražanje in vztrajnost ter poskrbite za prijetno in razbremenilno izkušnjo, še posebej v okolju, kot je bolnišnica.

Ines Polončič
april 2025

Umetnina meseca aprila 2025

Cvetoči telohi, zvončki, žafrani, trobentice, magnolije in forzicije so odprli novo prebujanje narave in obarvali zamolklo pokrajino, ki nas obdaja. V okviru umetnine meseca smo tudi mi ustvarjali pisane cvetove. Zaposlovala nas je edinstvena okrogla slika z abstraktnim zlatim ozadjem in smejočimi rožami intenzivnih barv pred njim.

Umetniško delo Zlata doba je ustvaril sodobni japonski umetnik Takashi Murakami. Sliko zapolnjujejo različni simboli, vključno s smejočimi se cvetovi, ki so pogosto prisotni v Murakamijevih delih. Ti cvetovi so barviti, srečni in optimistični.

Murakamijeva Zlata doba

 

Okroglo zlato in črno ozadje je najprej upodobila dijakinja Nerma. Večji zlati del je zaključila osmošolka Hannah, manjšega pa sedmošolka Lučka. Obe sta se poigrali z vrisovanjem vzorcev v svežo barvo in uspeli ustvariti zanimiv raster. Lučka je po končanem ozadju na ločeno podlago izrisala in pobarvala tudi prvi smejoči cvet. Odločili smo se, da bomo vse cvetove in rastlinje ustvarili posebej in jih nato prilepili na zlato ozadje. Cvetovi so nastajali postopoma. Njihovi ustvarjalci so bili sedmošolka Franja, šestošolka Ema in dijakinja Tjaša. Rastlinja in pisanih listov pa so se lotili: učenka Ema, dijakinja Nerma in šestošolec Oskar. Slednji je skupaj z mamico vse liste opremil tudi z linijami, ki ponazarjajo žile. Zadnje listke in japonski zapis je dodala še sedmošolka Sara in podoba je bila zaključena.

Pri tokratnem ustvarjanju je ponovno sodelovalo resnično veliko število mladih umetnikov in umetnic. Izziv je bil kar precej zahteven, a ob koncu s skupnimi močmi brez težav dosegljiv.

Zlata doba Nerme, Hannah, Lučke, Franje, Eme, Tjaše, Eme, Oskarja, Oskarjeve mamice in Sare

 

Walt Disney je nekoč zapisal: »Smeh je brezčasen. Domišljija nima let. In sanje so večne.«

Smejmo se vsak dan, pustimo domišljiji prosto pot in dovolimo si sanjati o še lepšem jutri.

 

Tina Žvab
april 2025

 

 

Pozdrav pomladi

Tudi na naš oddelek je nežno potrkala pomlad, s šolarji smo jo pozdravili z odprtimi rokami in veliko ustvarjalne energije.

Pomlad je čas, ko se narava prebuja iz zimskega spanca. Drevesa ponovno ozelenijo, pozdravljajo nas prvi znanilci pomladi: zvončki, trobentice, teloh, žafrani, narcise, tulipani, po zraku pa zaplešejo prvi metulji in čebele. Ta čarobni čas smo želeli ujeti tudi mi – s pisanimi barvami, mehkimi oblikami in veliko dobre volje.

Tulipani zacvetijo v parkih in na vrtovih v raznolikih barvah. Izdelovali smo jih iz mosh gume in žice. Tulipani sicer zelo hitro odcvetijo, a naši ne bodo!

V mesecu aprilu je Velika planina obarvana v vijolične odtenke čudovitih žafranov. Tudi na oddelku smo poskušali izdelati cvetove, čim bolj podobne žafranom. Kako nam je uspelo?Ob rožicah smo ustvarjali tudi čebelice, drobne marljive prijateljice narave, ki s svojim brenčanjem oznanjajo, da so se travniki spet prebudili. Otroci so se ob tem učili tudi o pomenu čebel in skrbi za okolje.
Čebelicam smo izbrali še svetleče vrvice in otroci so jih odnesli domov za spomin na naš oddelek, katerega maskota je prav čebelica.

Pomladno vzdušje nam je Maša pričarala še s poigravanjem z barvami v obliki srčkastih balonov, iz katerih izžareva veselje do življenja. Kot bi se v vsakem odtisu skrivala kapljica pomladnega dežja, kajne?

Pomlad je res nekaj posebnega – prinese več svetlobe, več smeha, več igre. In ko šolarji ustvarjajo v tem duhu, nastanejo res najlepši utrinki – pisani, iskrivi in polni topline.

Metoda Leban Dervišević
april 2025

 

Branje v bolnišnici

Predstavljamo vam Našo malo knjižnico. Tako smo poimenovali prijeten kotiček, ki smo ga uredili za vse mlade ljubitelje knjig in branja. Tu učenci izbirajo in si izposojajo knjige po lastnem okusu. Tu se tudi družimo ob poslušanju zgodb, pravljic in pesmic in se spodbujamo k raziskovanju sveta skozi zgodbe. Da pa branje postane še bolj zabavno, zbiramo nalepke za Robinzonovo bralno značko in tako motiviramo naše mlade bralce in bralke, da vztrajno odkrivajo nove knjige in urijo bralne spretnosti.

Bralni kotiček

Bralni kotiček

Robinzonova bralna značka je dobila ime po znanem in pogumnem brodolomcu Robinsonu Crusoeju, ki se je znašel sam na samotnem otoku, a se ni predal – s svojo iznajdljivostjo in močno voljo si je ustvaril novo življenje. Podobno kot Robinson tudi otroci v bolnišnici vsak dan pogumno premagujejo svoje izzive. So pravi Robinzoni, ki se s knjigo v roki in neomajno voljo spopadajo z boleznijo ter po dolgih odisejadah zmagujejo in dokazujejo svojo moč in vztrajnost.

Robinzonova bralna značka

Knjiga je lahko najboljša prijateljica, ki nas spremlja v vseh obdobjih življenja. Ko človek biva v bolnišnici, mu prav knjiga lahko pomaga premagati dolge ure, ga popelje v domišljijske svetove in mu nudi uteho ter podporo. Zato ni naključje, da v Bolnišnični šoli srečujemo tudi zagrizene bralce in bralke – tiste, ki v knjigah najdejo veselje in tolažbo. Tiste, ki niso veliki ljubitelji branja, pa spodbujamo k druženju s knjigami, saj verjamemo, da vsaka knjiga nosi zgodbo, ki čaka na svojega bralca ali bralko.

Mlada bralka

Naša mala knjižnica ni le prostor za izposojo knjig, ampak tudi središče ustvarjalnosti in domišljije, kjer se učenci družijo, sodelujejo, izmenjujejo mnenja, ideje ter razvijajo ljubezen do branja.
Trenutno so v nastajanju ilustracije zgodb “Balon velikan” in “Polžji avtobus”, ki bodo pripomogle k obuditvi zgodb skozi umetnost kamišibaja. S to čudovito japonsko tehniko pripovedovanja bomo zgodbi ponovno oživili, ju približali mladim poslušalcem ter jih popeljali v svet domišljije.

Kamišibaj

Za konec še poglejmo, kako razmišljajo nekateri učenci. Delili so svoje izkušnje z branjem in prebranimi knjigami. Takole so povedali:

Kaj mi pomeni branje?

Branje mi je v uteho in v zabavo, ko mi je težko. Ob branju se sprostim. Z branjem se zamotim. Z branjem preganjam dolgčas. Z branjem širim besedni zaklad. Berem takrat, ko nimam nič pametnega za delati. Z branjem se za trenutek umaknem iz svojega življenja.

Katere knjige so mi všeč?

Knjige v angleškem jeziku. Kriminalke Agathe Christie. Detektivke in ljubezenski romani. Berem različne knjige, od fantazijskih romanov do kriminalk. Najraje berem stripe. Knjige v več delih.

In še zanimiva ilustracija, ob njej pa modra misel:

S knjigami dosežemo več!

Urška Mihevc
april 2025

Svetovni dan mladinske književnosti in knjige

April je poseben mesec, saj praznujemo svetovni dan mladinske književnosti in knjige. V Bolnišnični šoli nas obe učiteljici in vzgojiteljica spodbujajo k branju, ker knjige niso samo listi s črkami – so vhodna vrata v poseben svet. Ob njih se sprostimo, zamislimo, učimo, smejimo in potujemo po svetu, ne da bi zapustili bolniško sobo. Branje nam pomaga širiti domišljijo, bogati besedni zaklad in nas uči sočutja, saj skozi zgodbe vidimo svet tudi skozi oči drugih.

Na oddelku beremo zelo raznolike knjige – od stripov in slikopisov, ki nas zabavajo s slikami, pisanih slikanic s kratkimi besedili, ljudskih pravljic, pripovedk in basni do domišljijskih zgodb, ki nas popeljejo v čarobne svetove, pustolovske zgodbe, detektivke in še kaj.

Mlajši šolarji beremo skupaj z učiteljico ali starši, malo pa tudi že sami. Po skupnem branju zgodbe poustvarjamo – rišemo like, ustvarjamo lutke, pišemo nadaljevanja ali zgodbe priredimo po svoje. Tako knjige še bolj oživijo in postanejo del nas. Branje je res zakon!

Ana Dobovičnik
april 2025