Avtor: Metoda Leban | Apr 24, 2025 | Čebelice, Oddelki
Tudi na naš oddelek je nežno potrkala pomlad, s šolarji smo jo pozdravili z odprtimi rokami in veliko ustvarjalne energije.
Pomlad je čas, ko se narava prebuja iz zimskega spanca. Drevesa ponovno ozelenijo, pozdravljajo nas prvi znanilci pomladi: zvončki, trobentice, teloh, žafrani, narcise, tulipani, po zraku pa zaplešejo prvi metulji in čebele. Ta čarobni čas smo želeli ujeti tudi mi – s pisanimi barvami, mehkimi oblikami in veliko dobre volje.
Tulipani zacvetijo v parkih in na vrtovih v raznolikih barvah. Izdelovali smo jih iz mosh gume in žice. Tulipani sicer zelo hitro odcvetijo, a naši ne bodo!
V mesecu aprilu je Velika planina obarvana v vijolične odtenke čudovitih žafranov. Tudi na oddelku smo poskušali izdelati cvetove, čim bolj podobne žafranom. Kako nam je uspelo?
Ob rožicah smo ustvarjali tudi čebelice, drobne marljive prijateljice narave, ki s svojim brenčanjem oznanjajo, da so se travniki spet prebudili. Otroci so se ob tem učili tudi o pomenu čebel in skrbi za okolje.
Čebelicam smo izbrali še svetleče vrvice in otroci so jih odnesli domov za spomin na naš oddelek, katerega maskota je prav čebelica.
Pomladno vzdušje nam je Maša pričarala še s poigravanjem z barvami v obliki srčkastih balonov, iz katerih izžareva veselje do življenja. Kot bi se v vsakem odtisu skrivala kapljica pomladnega dežja, kajne?
Pomlad je res nekaj posebnega – prinese več svetlobe, več smeha, več igre. In ko šolarji ustvarjajo v tem duhu, nastanejo res najlepši utrinki – pisani, iskrivi in polni topline.
Metoda Leban Dervišević
april 2025
Avtor: Metoda Leban | Mar 28, 2025 | Čebelice, Oddelki
Že vrsto let sodelujemo z Moderno galerijo in z Muzejem sodobnih umetnosti. Tudi tokrat so se v muzeju na povabilo z veseljem odzvali. Gospa Dana Terzić nas je obiskala 13. marca in šolarjem na oddelku predstavila razstavo Spomeniki, načrti in utopije Sama Duranta, ki je na ogled v Muzeju sodobnih umetnosti na Metelkovi v Ljubljani.
Sam Durant (rojen 1961 v ZDA) je multimedijski umetnik, ki se v svojih delih ukvarja z družbenimi, političnimi in kulturnimi vprašanji. V razstavi z naslovom Spomeniki, načrti in utopije vabi obiskovalce k sodelovanju pri zamišljanju prihodnosti z ustvarjanjem spomenikov. Na ta način postaja razstava kolektivno umetniško delo, saj jo obiskovalci soustvarjajo.
Dana nam je prinesla veliko raznovrstnega materiala: kamenje, raznovrstne žice, lesene kroglice, stiropor, les, deščice, blago, karton in še mnogo drugega. Iz vsega tega so šolarji ustvarili svoje spomenike.
Kresalo se je od zamisli, razreševali smo dileme, na kakšen način te zamisli tudi udejanjiti.
Na spodnjih fotografijah vam predstavljamo spomenike, ki so nastali.
Maks je oblikoval vesoljčka, ki simbolizira prijateljstvo, Anže pa je takole opisal svoj spomenik:» Predstavlja žensko, ki je bila glavna in je imela kačo okoli sebe. Je simbol ljubezni, prijateljstva in miru.«
Amadejev spomenik predstavlja dobo odkritja in moč, ki jo je takrat pridobilo človeštvo. Zadnji spomenik pa je skupinsko delo vseh nas: Dane, mene in treh ustvarjalnih fantov: Maksa, Anžeta in Amadeja. Simbolizira sodelovanje, prijateljstvo, raznolikost, osebni prostor ter povezanost ljudi in živali.
Vse štiri spomenike je Dana odnesla v Muzej sodobnih umetnosti, kjer jih bo postavila na že omenjeno razstavo v park med druge spomenike, ki so jih ustvarili obiskovalci. Tako skupaj sooblikujemo vizijo prihodnosti.
Vabljeni v Muzej sodobnih umetnosti!
Metoda Leban Dervišević
marec 2025
Avtor: Metoda Leban | Feb 21, 2025 | Čebelice, Oddelki
Vsako leto v tednu pred slovenskim kulturnim praznikom v Bolnišnični šoli namenimo kulturni dan spoznavanju slovenske kulture, umetnosti ter pomembnih ustanov in umetnikov, ki skrbijo za ohranjanje naše kulturne dediščine.
Osrednja tema obeležitve praznika je posvečena največjemu slovenskemu pesniku, Francetu Prešernu. Učencem predstavimo njegovo življenje in delo ter njegov neprecenljiv prispevek k slovenski zgodovini in umetnosti.
Šolske aktivnosti so vključevale branje in interpretacijo Prešernovih pesmi. Ogledali smo si animiran film o Prešernovem življenju in delu ter poslušali in zapeli Zdravljico.
V zadnjem delu smo se posvetili Prešernovim portretom. Med njegovim življenjem ga niso upodobili, zato je najbolj znan portret nastal šele po njegovi smrti – po spominu ga je narisal avstrijski slikar Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein. Med spodnjimi portreti je prvi na levi.
Na spletni strani Dedi pa si lahko ogledate še več prešernih Prešernov, v očeh drugih priznanih umetnikov.
Mlajši učenci so z velikim navdušenjem pesnika pobarvali, narisali ali dopolnili njegove upodobitve. Vsaka risba je nastala na edinstven način, a vse odražajo spoštovanje do Prešernovega vpliva na slovensko kulturo. Risanje njegovih portretov je učencem omogočilo, da so se skozi umetnost povezali z zgodovino in kulturno dediščino.
Nastali portreti so bili razstavljeni v predprostoru učilnice, kjer so jih lahko občudovali učenci, starši in zdravstveno osebje. Tudi v bolnišnično okolje so prinašali praznični duh kulturnega dne.
Metoda Leban Dervišević
februar 2025
Avtor: Metoda Leban | Jan 30, 2025 | Čebelice, Oddelki
Društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi je Kliničnemu oddelku za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo kupilo zbirko knjig.
Hospitalizirane otroke bodo razveseljevali trenutno najbolj priljubljeni stripi in njihovi junaki: Skrivnost Tintne gore, Jan Pančur in pustna gobokalipsa, 104-nadstropna hišica na drevesu, Mumini, Sardina v vesolju, Luka iz bloka in Hilda in ptičja parada.
Naj vam danes predstavimo Hildo in ptičjo parado. To je četrta knjiga iz serije stripov avtorja Luka Pearsona.
Hilda je radovedna in pogumna deklica, ki raziskuje skrivnosti novega mesta, kamor se je preselila s svojo mamo. Sooča se z izzivom navezovanja stikov v neznanem okolju in pomaga nenavadni ptici, Velikemu krokarju, obuditi spomin. Med iskanjem rešitve naleti na čarobna bitja in odkrije tudi nekatere globoke resnice o mestu in njegovih ljudeh.
Z Velikim krokarjem se Ptičja parada lahko nadaljuje. Hilda dojame, da tudi mesto nosi svojo čarovnijo, čeprav se na prvi pogled zdi manj magično kot narava. Nauči se, kako lahko v svojem življenju združi oba svetova – mestni svet in čarobni svet narave.
Strip ponuja bogato ilustrirane prizore in pomembne teme, kot so pripadnost, prilagajanje in prijateljstvo, ter ohranja Hildin značilen občutek čudenja in raziskovanja.
Zgodbo smo na oddelku poustvarjali z ilustracijami glavne junakinje in z izdelavo krokarjev v obliki tehnike origami.
Če obožujete zgodbe, ki so polne magičnih bitij, pustolovščin in srčnih trenutkov, potem vzemite v roke stripe o deklici Hildi.
Metoda Leban Dervišević
januar 2025
Avtor: Metoda Leban | Nov 27, 2024 | Čebelice, Oddelki
V novembru smo se poigrali s skrivnostnimi mrežami. Zaprli smo oči in vlekli neprekinjeno linijo s črnim flumastrom. Ta je naključno potovala po listu papirja, brez določenega cilja. Nato smo list obračali naokrog in iskali podobo, lik, predmet, žival …
O, kakšno presenečenje, seveda smo v sprva zmedenih črtah zagledali abstraktne podobe. Z uporabo barv smo jih še dodatno poudarili in jih postavljamo na ogled.
Papagaja
O, kar dve ptici vidim … Ker sta tako barviti, sta verjetno papagaja? Ali pa kakadu in tukan? Vsak vidi nekoliko drugače …
Poskočna želva
Igrivost in sreča veje iz risbe. To sklepamo po živahnih barvah in po premikanju želve. Prav poskočna je! Le kam tako hiti?
Delfin
Oblika telesa, poudarjena glava in ukrivljena plavut – brez dvoma je to delfin! Abstraktne črte nad njim mu dodajo edinstven umetniški pridih gibanja valov.
Mama z otrokom
Znotraj linij je izražena podoba matere in otroka. Mama je videti srečna, medtem ko je obraz dojenčice žalosten, kar ustvarja kontrast v čustvih. Z angleškimi besedami mama dojenčico bodri in ljubeče opogumlja.
Celoten ustvarjalen proces pri tovrstnih risbah deluje kot mešanica improvizacije in intuicije, kar nas pripelje do nepričakovanih, a zanimivih rezultatov.
Poskusite tudi vi!
Metoda Leban Dervišević
november 2024
Avtor: Metoda Leban | Okt 25, 2024 | Čebelice, Oddelki
Jeseni drevesa oblečejo svojo škrlatno in pozlačeno obleko, hladnejši vetrovi pa nas opominjajo, da se bliža zima. Sprehod po jesenskem parku ali gozdu je pravo doživetje, saj listje v vseh možnih odtenkih pleše po zraku in počasi pada na tla. Ta čudovita preobrazba narave nas navdihuje tudi v Bolnišnični šoli.
Spoznali in prepevali smo pesem Jesensko listje, ki jo objavljamo spodaj:
Jesensko listje (J. Haydn) 
Lepo škrlatno je drevo,
ko hladen veter veje,
v vseh barvah zažari jesen,
a sivo je nebo.
Jesensko listje, kam hitiš?
Ujeli bi te radi,
ko z vetrom rajaš in vrtiš
kot zlato se kolo.
Ječijo veje in drhte
brez pisane odeje,
kako jih zebe brez kopren,
ko pride k nam jesen.
Različne dejavnosti so nas povezale z barvami in občutki tega letnega časa. Izdelovali smo pisana jesenska drevesa iz papirja, pri čemer smo uporabljali različne tehnike – striženje, lepljenje in risanje. Poleg papirja pa smo uporabili tudi naravne materiale.
Ob poslušanju in prepevanju pesmi Jesensko listje smo tudi zaplesali in se prepustili gibanju, ki je posnemalo plešoče listje v vetru. Uporabili smo tudi posnetek s spleta, ki nam je pomagal pri učenju plesnih korakov in razgibanju domišljije.
Ker pa je v bolnišnici časa na pretek, se nekateri starši radi vrnejo v otroštvo in se z veseljem pridružijo otrokom pri kakovostnem preživljanju prostega časa. Takole sta Mia in njena mamica sodelovali, se dopolnjevali in skupaj ustvarili miško, ki pošilja srčke sovi na jesenskem drevesu.
Naj bo jesen čas toplih barv, veselja in ustvarjalnosti!
Metoda Leban Dervišević
oktober 2024
