Avtor: Metoda Leban | Mar 3, 2023 | Hobotnice, Oddelki
Mesec februar je mesec kulture, zato smo se v tem mesecu tudi mi malo bolj posvetili različnim zvrstem umetnosti, med drugim tudi slikarstvu.
Še posebej zanimivo in zabavno obdobje v sodobnem slikarstvu se nam je zdel kubizem, katerega najprepoznavnejši predstavnik je Pablo Picasso. Za kubizem je značilno predstavljanje predmeta z različnih zornih kotov hkrati, uporaba geometrijskih likov in močnih barv. Primer je slika Pabla Picassa: Dve deklici bereta.
Kubizem se nam je zdelo tako zanimiv, da smo se v njem preizkusili tudi sami. Srednješolec Jan je tako izdelal imeniten portret Primičeve Julije.
Seveda pa se nismo ukvarjali samo s sodobno umetnostjo, temveč smo se odpravili precej nazaj v preteklost ter se poučili o ornamentiki v slovenski ljudski umetnosti. Petošolka Zoja si je za svojo predstavitev ornamentike v slovenski ljudski umetnosti izbrala verz iz Prešernovega Povodnega moža, ki si ga je prej tudi ogledala na spletu.
https://www.youtube.com/watch?v=FRnmrF5IMtI
Mojca Topić
februar 2023
Avtor: Metoda Leban | Jan 30, 2023 | Hobotnice, Oddelki
Januar nas je presenetil s čudovitim plesom snežink. Opazovali smo ga skozi okna bolnišnice. Takoj nas je začelo zanimati, kako nastane sneg in kakšne so sploh snežinke. Brskali smo po knjigah ter internetu in ugotovili …
Sneg je najpogostejša oblika padavin v trdnem stanju. Nastaja iz drobnih kapljic vodne pare v oblakih, ko je zrak zasičen z vodno paro, temperatura pa je pod lediščem. Takrat nastanejo ledeni kristali.
Ste prej že vedeli, da so snežinke v obliki kristalnih zvezdic in da je čisto vsaka drugačna? Na velikost snežink pa vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. In take so tudi najlepše!
Ples snežink pa je kar sam klical po snežnih pravljicah. In tokrat smo se posvetili Sneženemu možu.
Najprej smo pogledali pravljico Raymonda Briggsa Sneženi mož, nato smo prelistali še slikanico.
Nato pa smo še prebrali slikanico Sneženi mož in snežni pes, ki je nadaljevanje Sneženega moža.
Prvošolko Milo je pravljica tako očarala, da jo je tudi ilustrirala.
Med risanjem smo se pogovarjali tudi o besedi sneg. Kar poglejte, koliko besed in besednih zvez smo se spomnili: SNEG, SNEŽINKA, SNEŽITI, ZASNEŽEN, SNEŽENI MOŽ, SNEGOVJE, SNEŽKE, SNEGULJČICA, SNEŽINA, SNEŽNA ODEJA …
Besedo SNEG pa uporabljamo tudi za stepen beljak. Ste kdaj pomislili, zakaj?
In za konec še naša uganka …
Mehke drobne čipke rajajo po gaju,
vendar le pozimi,
stopile bi se v maju.
ENSEŽIKNE
Mojca Topić
januar 2023
Avtor: Metoda Leban | Dec 20, 2022 | Hobotnice, Oddelki
December ali gruden je čaroben mesec, mesec okraševanj, luči, druženj, obdarovanj in rajanj.
December pa je tudi mesec, ko si voščimo najlepše želje in podelimo svoje najlepše misli. Hobotnice smo tako v decembru izdelale in postavile čisto svojo smrečico ter jo okrasile z lepimi mislimi.
Nekateri so se zelo razpisali, pa naj naštejem nekaj lepih misli:
Bodimo vsi prijatelji.
Hvala, ker skrbite za nas.
Da se bolni otroci čimprej pozdravimo.
Naj novo leto prinese obilo zdravja in nasmejanih otroških obrazov.
Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov pomen je neskončen.
Življenje je zaporedje trenutkov. Doživeti vsakega posebej pomeni živeti.
Nasmehni se v ogledalo vsako jutro in začel boš opažati velike razlike v svojem življenju.
Mlajši otroci pa so svoje lepe misli strnili tudi z risbicami.
Prijazna beseda odpira vrata in pelje k iskanju skupne rešitve in do zmag.
Bodimo prijazni do sebe, do drugih in do narave.
Mojca Topić
december 2022
Avtor: Metoda Leban | Dec 7, 2022 | Hobotnice, Oddelki
Zelo rad gledam filme, recimo Jurski park, King Kong in podobne. Zato se težko odločim, kateri je moj res naj film. Če pa že moram …
Nekega dne mi je oči predlagal, da bi si skupaj pogledala Vojno zvezd (Star Wars). Če še ne veste, je filmov Star Wars kar 12 in prvega so posneli davnega leta 1977. Z očijem sva pogledala enajstega po vrsti. Potem pa še kakšnega. 😊 Film me je takoj navdušil, saj je zelo tehnično-fantastičen. Všeč so mi vse vesoljske ladje in tudi liki. Izmed likov se mi zdi najbolj simpatičen Yoda, ker je na videz zelo nenavaden. Mogoče že malo strašljiv. V resnici pa je zelo dober, zabaven, pogumen, pa še smešno govori.
V starih časih so take filme snemali brez animacij, so pa morali izdelati različne pripomočke, recimo mini vesoljske ladje, ki se potem v filmu zdijo ogromne. Yodov kostum pa je moral nositi čisto pravi igralec. Mogoče so mi ti filmi prav zato tako všeč.
Všeč pa mi je tudi glasba iz filma, ki jo lahko poslušate na tej povezavi .
Glasba je zaslovela in vsi jo takoj prepoznamo, zanjo pa je skladatelj John Williams prejel tudi filmsko nagrado, oskarja.
Če si filma še niste ogledali, vas vabim, da si ga ogledate čim prej.
Besedilo in ilustracija: Jan Lipanović, 1. letnik
Mojca Topić
november 2022
Avtor: Metoda Leban | Nov 13, 2022 | Hobotnice, Oddelki
Pri moji babici doma imamo vinograd. Posajenih imamo okoli tisoč trt. Vsako leto imamo trgatev. Trgatev je za vse nas velik dogodek, seveda pa si moramo pomagati tudi z raznimi napravami.
Na fotografijah vidite trte pred našo hišo in naš velik vinograd, ki je z mrežo zaščiten pred točo in pticami. Na spodnji sliki pa vidite lep, zdrav in dozorel grozd.
PREŠA – stroj, namenjen stiskanju grozdnih jagod.
DROZGALEC – stroj za ločevanje grozdnih jagod od stebel in pecljev.
ŠKARJE – pripomoček za rezanje grozdov s trte.
KADI ali SODI – okrogli zaboji, v katerih se shrani grozdje.
BRENTA – lesen ali plastičen nahrbtnik, kamor trgač odlaga grozde in jih nosi do kadi.
SOD – posoda, kamor se izteka grozdni sok, ki nato postane vino.
Besedilo in fotografije je pripravil osmošolec Alen.
Za zabaven zaključek pa še nekaj ugank:
Trgatev oznanja, vrabce odganja.
V jablani je čuden ptič, nikdar gnezda si ne znaša, ne skaklja, ne poje nič, vendar čisto se oglaša.
Glej ga klepača: na vrhu oreha kozolce prevrača.
Veste, kaj je to?
OLOPOETCK
Mojca Topić
oktober 2022
Avtor: Metoda Leban | Okt 3, 2022 | Hobotnice, Oddelki
Jeseni po slovenskih poljih zažarijo buče, majcene, majhne, velike, večje in velikanke. Alen je sklenil raziskati zanimivosti o bučah.
.
Buče je tudi fotografiral v svoji domači Logarski dolini, doma, pri sosedih in pri babici.
Avtor fotografij: Alen, 8. razred
Prve buče je odkril Krištof Kolumb v Mehiki.
Prva »bučna svetilka« sploh ni bila izrezljana iz buče. Tako imenovane »bučne svetilke« naj bi v okviru vsakoletnega praznovanja keltskega novega leta prvi izdelali Irci in Škoti. Po starodavnem keltskem izročilu v noči na prvi november mrtvi vstajajo iz svojih grobov ter obiskujejo svoje nekdanje domove. Sorodniki umrlih so pred vrata hiš umrlim postavljali hrano. Da pa bi grešne umrle duše pregnali, dobrim pa pokazali pot do praga, so nekateri izdolbli repo, peso ali krompir in vanje vstavili gorečo svečo. Šele v 16. stoletju so repo, peso in krompir zamenjale buče.
Najtežja buča na svetu tehta več kot tono
Najtežjo bučo na svetu so leta 2016 pridelali Belgijci, in sicer je tam zrasla oranžna velikanka, ki je tehtala kar 1.190 kilogramov! A Slovenci za svetovnimi rekorderji ne zaostajamo mnogo. Letošnja zmagovalka na tekmovanju v tehtanju za najtežjo bučo v Mozirskem gaju (https://savinjske.com/novica/667/) se namreč ponaša s kar 713 kilogrami.
.
Srednjeveški hit: bučno pivo!
Zadnja leta se v poplavi vse bolj popularnih kraft piv omenja tudi bučno pivo, ki ga uvrščamo med zelenjavna oz. zeliščna piva. A bučno pivo nikakor ni nova modna muha, ampak so ga poznali in naravnost oboževali že srednjeveški romarji. Glavni razlog, da so v času kolonialnih osvajanj buče postale osnovna sestavin piva, je bil, da so bile buče, za razliko od sladu, takrat vsepovsod na voljo in zato priročen nadomestek fermentiranega sladkorja.
Ali si vedel-a? V litru bučnega olja se skriva kar 35 buč.
Ja, kar 35 buč mora v predelavo, da lahko na polico postavimo liter bučnega olja. Je pa zato to olje zelo bogato z vitamini A, E in K, selenom, fitosteroli ter nasičeno omega-6 linolno kislino. Zato ni nič čudnega, da uživanje bučnega olja znižuje raven holesterola v krvi ter preprečuje nastanek srčno-žilnih obolenj. V Sloveniji največ zelo dobrega bučnega olja pridelajo v Prekmurju, pa tudi na Štajerskem.
Bučna pita je bila nekoč celo prepovedana
Bučna pita je danes ponekod nepogrešljiv sestavni del praznovanja noči čarovnic. Ni pa bila vedno tako priljubljena. Potem ko se je v prvi polovici 17. stoletja bučna pita uveljavila kot obvezni del praznovanja ameriškega zahvalnega dne, se je leta 1644 angleški general in državnik Oliver Cromwell odločil, da je bučna pita poganska oblika užitka in jo je zato treba prepovedati. Tako sta se peka in uživanje bučnih pit za dobrih 15 let umaknila v ilegalo, vse do leta 1660, ko je bila prepoved odpravljena. Bučne pite so v ZDA zelo priljubljene, pa tudi v Sloveniji. Obstaja tudi bučni burek. 🙂
V slovenskem pravopisu o buči najdemo tole:
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
- kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
- plod te rastline
- ta plod kot hrana, jed
- posoda, steklenica trebušaste oblike
- stekleni del svetila take oblike
- knjižno pogovorno, ekspresivno glava, zlasti človeška
- ekspresivno neumen, naiven, nespameten človek
Pregovor o bučah:
Prazne buče močno donijo.
Prazne glave nimajo veliko povedati, a so zato toliko glasnejše. S svojim glasnim ropotanjem preglasijo vse okoli sebe in skušajo s tem prikriti svoje pomanjkljivosti.
In še uganka zate …
Kaj v sodobnem slengu pomeni, da nekdo bučke prodaja?
Anja, 5. razred
Alen, 8. razred
Mojca Topić
september 2022
