Knjige nam pomagajo, da ne hitimo

Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki ga praznujemo drugega aprila na rojstni dan svetovno znanega danskega pisatelja Hansa Christiana Andersena, smo prebirali poslanico tega dne. Napisal jo je in plakat ustvaril otroški litovski pisatelj in ilustrator Kestutis Kasparavičius. Naslov poslanice smo si izbrali za naslov naše aprilske novičke.

Bivanje v bolnišnici nas omeji in upočasni. Nekateri učenci se v tem času radi prepustijo spoznavanju novih knjig. Mnogi od njih usvojijo bolnišnično Robinzonovo bralno značko.

Čas pa se nam je ustavil tudi ob spoznavanju velikonočnih običajev, barvanju pirhov v čebulnih olupkih in oblikovanju okrasnih pirhov iz papirja. Veliko zanimivega smo izvedeli prav iz knjig.

Velikonočna voščilnica.

Okrasni pirh iz papirja.

Triindvajsetega aprila, ko po vsem svetu obeležujemo svetovni dan knjige, smo ob spoznavanju umetnin Jelke Reichman brali pesmi, uganke in druga dela, ki jih je ilustrirala. Tokrat so nas ilustracije »pripeljale« do branja. Priljubljena umetnica, katere dela krasijo tudi pročelje Pediatrične klinike, bo letos praznovala osemdeseti rojstni dan.

Spoznavanje pesmi ob ilustracijah Jelke Reichman.

Minca Gale
april 2019

Pomladno veselje

Pomladi smo se veselili na različne načine: z opazovanjem prebujajoče se narave, s skrbjo za čisto okolje, s spoznavanjem praznikov v mesecu marcu, z različnimi igrami …
Vse to smo vključevali v šolske dejavnosti.

Na gregorjevo, 12. marca, smo se spomnili pomena tega pomladnega praznika. V tem času smo deležni več naravne svetlobe. V obrtniških krajih na Gorenjskem so nekoč na predvečer gregorjevega »vuč u vodo vrgli«, saj je bil dan že dovolj dolg, da za delo ni bilo več potrebno prižigati luči. Danes marsikje po Sloveniji na predvečer gregorjevega spustijo po vodi gregorčke, plovila s svečkami. Tudi z učenci smo jih izdelovali iz odpadnega papirja in drugih naravnih materialov. Namesto lučk smo pisali ekološka sporočila. Ko so učenci odšli domov, so s seboj vzeli svoje gregorčke, da so jih spustili v bližnjem potoku ali reki.

 

Gregorček iz papirnatih tulcev.

Plavajoči gregorček.

»Gregorčkova« sporočila:
Maja, 4. razred: Poskrbimo za čisto okolje in naša življenja bodo lepša! 🙂
Lara, 3. razred: Narava je lahko jezna na smeti. Smeti so vesele v košu.
Iris v imenu žabic: Pozor, grem čez cesto!
Leticija, 9. razred: Bodi prijazen do narave, saj ti ponuja vse, kar potrebuješ.

V pomladanskem času nam že več let Semenarna Ljubljana pokloni semena različnih rož, da jih učenci lahko sami posejejo, ko se vrnejo domov. Gal iz 8.razreda nam je z risbo in besedo predstavil vzgojo cvetlic, ki jih je posejal lansko leto:

Sejanje rož pri babi

V bolnišnici sem lani dobil semena. Odločil sem se, da jih bom posejal pri babi, ker ima vrt. Ko sem prišel k njej, sva jih takoj posejala v zemljo. Potem sem odšel domov. V času, ko nisem bil pri babi, je ona skrbela za cvetlice. Zalivala jih je in gnojila. Vsakič, ko sem prišel na obisk, so bile rože bolj velike in bolj cvetoče. Obletavali so jih čebele, čmrlji in metulji. Želim si, da bi to leto zacvetelo še več rož.

Gal, 8. razred: Cvetoče astre.

Tudi letos bodo učenci vzgojili cvetoče enoletnice.

Spomladi na poseben način v nas zaživi želja po športnih dejavnostih. Kot že vrsto let smo tudi letos izvedli bolnišnične olimpijske igre. Tekmovali smo v metu na koš, pikadu, tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju) in metanju obročev na palico. Z učenci, ki zaradi narave bolezni niso smeli v učilnico, smo jih izvedli v njihovih sobah. Marsikje so se priključili tudi starši, bratci in sestrice. Bilo je veselo in razigrano.

Bratec in sestrica pri tekmovanju v pikadu.

Zastavica z oddelka ježkov.

Minca Gale
marec 2019

Februar – mesec kulture

V mesecu februarju praznujemo slovenski kulturni praznik. Temu prazniku smo namenili posebno pozornost s kulturnim dnevom z naslovom Prešernovanje. Reševali smo kvize,  premetanke, uganke in križanke in obnovili in dopolnjevali svoje znanje o pesniku Francetu Prešernu, ki ima za slovenski narod izjemen pomen. Spoznali smo nekatere njegove pesmi in v njih iskali sporočila.

Utrinke iz kulturnega dneva smo prikazali na oddelčnem panoju.

Posamezne neurejene vrstice iz znane Prešernove pesmi Lipica smo uredili v celoto in jih nalepili.

Za naše medsebojno bivanje je zelo pomembna srčna kultura. Spoznali smo njen pomen, zaigrali prizore, kjer je bilo treba uporabiti besede PROSIM, HVALA in OPROSTI ter se pogovarjali o tem, katera naša dejanja so izraz srčne kulture.

Ustvarjanje knjižnih kazalk z besedami HVALA, PROSIM, OPROSTI.

Tudi pesnik France Prešeren nas z Zdravljico nagovarja k srčnosti, medsebojnemu spoštovanju ter strpnosti in sožitju vseh narodov.

Minca Gale
februar 2019

Ročna dela

Skoraj vsak učenec se kdaj preizkusi v ročnih delih. Vztrajnost nas vodi do postopnega usvajanja določene veščine. V mesecu januarju smo spoznavali, za kaj vse lahko uporabimo volno. Pričeli smo s pletenjem.

Prvi poskusi pletenja.

Pletenje šala.

Najprej smo se naučili narediti prvo petljo nasnutka, nato pa dodali še ostale petlje. Kar nekaj vaje je bilo potrebno, da smo to usvojili. Sledilo je učenje desnih zank. Po nekajkratnih poskusih je delo steklo. Pričeli smo plesti šal za oddelčnega kaširanega snežaka. Ko je bil šal dovolj dolg, smo petlje zaključili. Dodali smo mu še resice in ga zavezali snežaku okrog vratu. Šal so postopno pletle učenke osnovne šole in srednješolke. Pomagale pa so tudi nekatere mamice.

Šal za snežaka je spleten.

Snežak v novi preobleki.

Spoznali smo tudi, kako se naredi cof. Pripravili smo si karton, šestilo, škarje in volno. Iz kartona smo izrezali dva enako velika kroga. Na sredino vsakega kroga smo s šestilom narisali še en manjši krogec in ga izrezali. Na kartonast obroč smo navili volno in jo na zgornjem delu obroča prerezali. Nekoliko daljšo volneno nit smo nekajkrat ovili okrog volne na sredini med obema kartonoma, naredili vozel, odstranili karton in cof je bil narejen.

Srednješolka Anja je na kartonast obroč navila volno.

Z delom je nadaljevala osnovnošolka Eva in dokončala cof.

Minca Gale
januar 2019

Pričakovanje božično-novoletnih praznikov

Pouk v letošnjem decembru je trajal le petnajst dni. To se zgodi zelo redkokdaj. Šolsko delo je bilo zato še toliko bolj zgoščeno, obenem pa smo se že pripravljali na božično-novoletno praznovanje. Izdelovali smo različne okraske, s katerimi lahko polepšamo svoj dom. Oblikovali in pisali smo tudi raznovrstne voščilnice. Ob tem smo spoznavali praznike in običaje, ki nas spremljajo skozi december.
Vstop v novo leto marsikje spremljajo ognjemeti. Naši učenci so jih s tempera barvicami naslikali na črn papir.

Lara, 6. razred: Ognjemet

Lea, 9. razred: Pričakovanje novega leta

Lara iz 6. razreda se spominja praznovanja novega leta in pričakovanja ognjemeta.

Zgodilo se je dve leti nazaj, en dan pred novim letom. Snega skoraj ni bilo, a smo se vseeno zabavali.

Zgodaj zjutraj smo se odpravili na sprehod. Odšli smo na Španov vrh. Igrali smo se skrivalnice in lovilca. Res smo uživali, a vseeno smo težko čakali na ognjemet. Ko je postalo hladno, smo se odpravili do našega vikenda. Tudi tu smo se igrali zunaj in raziskovali okolico, skakali, plezali. Imeli smo se odlično. Poleg naše družine je bila še sestrična, dva bratranca, teta in stric ter njuna prijatelja z dvema hčerama. Proti večeru smo prižgali vulkanček. Ko pa je ura odbila polnoč, smo prižgali še ognjemet. Zelo lep ognjemet, krasne barve! Bilo je čudovito! Spat smo šli pozno, a bilo je vsem lepo. To je bila moja najboljša noč.

 

Ognjemeti nas s svojo barvitostjo vedno znova očarajo. Učenci so pri eksperimentalnem delu spoznali, da ga lahko sami brez vsake nevarnosti naredijo v vodi. Pripravili smo dva različno velika steklena kozarca, žlico, vodo, rdečo in modro jedilno barvo ter olje. V manjši kozarec smo zlili dve žlici olja ter dodali nekaj kapljic jedilne barve. Rahlo smo premešali, da so iz večjih kapelj nastale drobne razpršene kapljice barvila v olju. Večji kozarec smo skoraj do vrha napolnili z vodo in dodali malo olja. Vanj smo vlili pripravljeno olje s kapljicami barvila in nastal je čudovit vodni ognjemet.

Pripravljanje poskusa

Vodni ognjemet

 

Minca Gale
december 2018

Novembrska dogajanja

V prvem novembrskem tednu pouka smo učencem napovedali naravoslovni dan z naslovom Hiška eksperimentov. Pričakovanje je bilo veliko. Učence smo obvestili, da bomo prav do vsakogar pripeljali vozičke z eksperimenti, ki si jih sicer lahko ogledajo v Hiši eksperimentov na Trubarjevi ulici v Ljubljani. To se je šestega novembra res zgodilo. Izvajanje poskusov je bilo nadvse zanimivo. Po končani izvedbi smo se z učenci pogovorili, kaj jih je navdušilo, kaj presenetilo in kateri eksperiment je vzbudil največjo radovednost.

Zavezovanje pentlje s kleščami

Poskakujoči možički

V zadnjem delu novembra, ko je v Cankarjevem domu potekal Slovenski knjižni sejem, smo v bolnišnični šoli izvedli kulturni dan z naslovom Bolnišnični knjižni sejem. Najprej so učenci spoznali, kje je Cankarjev dom, zakaj ima takšno ime in kaj se tam dogaja. Nato smo prešli na delo s knjigami. Učenci prvih in drugih razredov so spoznavali pravljice, v katerih nastopajo živali. Izbrane prizore iz pravljic smo tudi zaigrali. Učenci so opisovali lastna doživetja z nekaterimi živalmi. Radi so jih z gibanjem oponašali. Iz das mase so oblikovali ježka in ga odnesli domov. Dijaki in srednješolci so s pomočjo spleta pripravili plakate in predstavitvene knjižice na temo Slovenski knjižni sejem.

Anja, 1. letnik gimnazije: Plakat

Anja, 1. letnik gimnazije: Predstavitvena knjižica

Veliko časa smo namenili tudi pouku. Sledili smo učni snovi, ki so jo obravnavali v matičnih šolah. Vmes smo odigrali kakšno družabno igro, zapeli pesmico in se pogovorili. Učenci so s ponosom pokazali pisemca, ki so jih prejeli od svojih sošolcev. Teh so bili nadvse veseli. Po končani hospitalizaciji je bilo tudi vključevanje v pouk na matični šoli lažje, saj so bile številne teme predelane.

 

Minca Gale
november 2018