Prešernovanje

V počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo osmega februarja, smo v pričetku meseca izvedli kulturni dan z naslovom Prešernovanje. Z učenci smo razmišljali in se pogovarjali o pomenu kulture. Ugotavljali smo, kako velikega pomena je srčna kultura. Kjer vladajo srčnost, poštenost, iskrenost in spoštljivost, se dobro počutimo.

V pripravi na praznovanje osrednjega slovenskega kulturnega praznika smo spoznavali življenje našega največjega pesnika Franceta Prešerna, nekatere njegove pesmi ter njihov pomen. Svoje znanje smo preizkusili z reševanjem kvizov in premetenk.

Ogledali smo si slikanico, Prešernovo pesem Povodni mož z ilustracijami Jelke Reichman, in jo prebrali. Ugotovili smo, da je Jelka Reichman tudi avtorica slik, ki krasijo pročelje Pediatrične klinike in nekatere bolnišnične oddelke. V knjižnici smo poiskali še nekaj slikanic z ilustracijami priljubljene umetnice. V njenih čudovitih ilustracijah so vsi liki topli in prijazni. Po ogledu knjig so učenci iz das mase oblikovali Urško in povodnega moža.

Povodni mož.

Urška in povodni mož na plesišču.

 

Prebrali smo zgodbo Doktor fig in zaigrali prizor, ki prikazuje, kako Prešeren deli otrokom fige, ter ga ilustrirali. Prešerna smo si predstavljali tako v domači vasi kot v Kranju, kjer je zadnja leta služboval in tudi umrl.

Zala, 4. razred.

Žan, 7. razred.

 

Naše februarske dejavnosti so bile večkrat usmerjene v bogatenje besednega zaklada, iskanje rim, tvorjenje verzov in gojenje lepe in čitljive pisave.

Učenci so lepopisno prepisali prvo kitico Prešernove pesmi Lipica. Ob tem so izvedeli, da je bil v času Franceta Prešerna v šoli tudi predmet lepopis.

Iskali smo sopomenke, protipomenke in nadpomenke ter iz dobljenih besed naredili igro spomin.

 

 

 

Nekaj verzov, ki so nastali v literarnih delavnicah učencev prve in druge triade, smo tudi zapisali:

Na mizi stoji juha,
v njej se kopa muha.

V hlevu imam kozo,
ki daje mleko za Rozo.

V vasi je frizerski salon,
pred katerim frfota balon.

V bolnišnici sem velikokrat bolnik,
za pusta pa bi bila rada zdravnik.

Ko pogledam v oblake,
bi zelo rada jedla medenjake.

  .       .

Domov pride Maja
in potem ves dan nagaja.

Na steni bije ura,
zunaj kokodaka kura.

V kotu stoji omara,
na njej leži kitara.

Jaz bi kupil balon,
moj bratec pa bonbon.

V puščavi živi surikata,
njen dom ima vedno odprta vrata.

V šoli zazvoni zvonec
in vsi učenci rečejo: Hura, prvega polletja je konec!

 

Minca Gale
februar 2018

Igriva matematika

Z učenci prvih in drugih razredov smo spoznavali geometrijska telesa: kocko, kvader, kroglo, valj, stožec in piramido. V predmetih, ki nas obkrožajo, smo prepoznavali osnovne geometrijske oblike. Pokukali smo tudi v zbiralno škatlo z odpadno embalažo. Z zavezanimi očmi smo iz nje jemali posamezne škatle in s tipanjem ugotavljali, kakšne oblike je. Odločili smo se,  da  bomo odpadno embalažo uporabili kot gradnike. Vsak učenec je dal svoj predlog, kaj bo iz nje sestavil. Ustvarjanje se je pričelo. Nastajale so hiše, vlakci, traktorji, garaže, živali in še marsikaj.

Skozi okno učilnice imamo neposreden pogled na heliport, kjer lahko opazujemo pristajanje in vzletanje helikopterjev.

Takole je prvošolček Janez iz odpadne embalaže oblikoval heliport.

Na spletu smo raziskali, kaj ta beseda pomeni. Ugotovili smo, da beseda heliport ali helidrom pomeni pristajališče za helikopterje.

 

Po končanem oblikovanju smo se ponovno vrnili k odpadni embalaži. Razvrstili smo jo po obliki in ugotavljali, katera je okrogla in katera oglata.

Razvrščanje je končano.

Izbrali smo embalažo v obliki valja z namenom, da jo spustimo po klancu navzdol in opazujemo, do kod se bo prikotalila.

Vsak učenec je pred poskusom postavil svojo hipotezo. Bili smo presenečeni nad tem, da je bila dolžina poti veliko daljša, kot smo pričakovali. Učilnica bi bila skoraj prekratka, kaj šele miza. Poskus s kotaljenjem smo naredili še enkrat. Želeli smo, da bi bila sedaj razdalja krajša. Učenci so bili enotni, da je potrebno znižati klanec. To so tudi storili. Tokrat je bilo predvidevanje točno. Iskali smo še druge načine za upočasnitev kotaljenja, jih preizkušali in svoje ugotovitve povezovali z življenjskimi situacijami.

 

Spuščanje kartonaste škatlice z višjega in nižjega klanca.

»Se bo valj res bolj počasi kotalil po hrapavi podlagi?« smo se spraševali.

Veseli smo bili, da smo iz odpadne embalaže ustvarili nekaj novega ter da smo s pomočjo poskusov prišli do novih spoznanj. Pri tem smo vsi sodelovali in se medsebojno spoznavali.

 

Minca Gale
januar 2018

Pričakovanje božiča in novega leta

V mesecu, ki ima najdaljše noči in najkrajše dneve v letu, smo veliko pozornosti namenili pouku. Zato pa so bili učenci še toliko bolj veseli obiska Miklavža, plezajočih Božičkov, glasbene šole, športnikov, gledaliških skupin in vseh gostov, ki so jim v bolnišnici na različne načine lepšali adventne dni.

Učenci glasbene šole so z igranjem na violončelo predstavili čudovite praznične pesmi.

Gledališke skupina Korteks nam je s svojo predstavo ogrela dušo in srce.

 

Toplo pa je bilo pri srcu učencem tudi takrat, ko smo ustvarjali božično-novoletne okraske z namenom, da jih poklonijo svojim najdražjim.

Iz das mase smo oblikovali srčke, smrekice, ptičke in zvezdice. Vanje smo s čipkami delali odtise.

Okraske smo barvali tako, da so odtisi čipk ostali vidni. Skozi luknjico smo vdeli prejico in darilce je bilo pripravljeno za obdarovanca.

 

Oblikovali in pisali smo tudi voščilnice. Razmišljali smo, kako bi z voščilom zaželeli srečo, veselje in mir ter pokazali ljubezen ter hvaležnost ljudem, s katerimi živimo in jih imamo radi.

Učenci so takole zapisali svoja voščila.

Voščilo učenke 2. razreda mami:
Vesela sem, da si ti moja mami in da bova skupaj praznovali božič in novo leto.

 

Voščilo učenke 1. razreda učiteljici:
Zelo dobro učiš. Želim ti, da bi tudi naslednje leto tako dobro učila.

 

Voščilo učenca 3. razreda zdravstvenemu osebju:
Vesel božič in srečno novo leto. Hvala za vse.

 

Voščilo učenke 4. razreda zdravstvenemu osebju:
Zelo ste prijazni. Hvala. Ostanite tako prijazni tudi v novem letu.

 

Mala namizna smrečica.

Smrečica kot voščilo.

 

Ob zaključku starega leta sta nas obiskali pedagoginji Lucija in Dana iz Muzeja sodobne umetnosti in z učenci izvedli likovno delavnico. Predstavili sta razstavo Dušana Tršarja, umetnika, ki raziskuje in uporablja različne materiale ter jih povezuje v nenavadne odnose in oblike. Učenci so si ogledali katalog, v katerem so bile predstavljene umetnikove svetleče skulpture. Po ogledu kataloga sta pripravili pravo svetlobno poslastico. Z učenci sta se lotili izdelave visečih prostorskih instalacij, ki se svetijo v temi.

Ogledovanje kataloga.

Viseče in svetleče umetnine, ki so jih učenci ustvarili na tokratni likovni delavnici, so radi odnesli domov.

Minca Gale
december 2017

Bliža se zima

Iz naravnih materialov, ki smo jih pridno zbirali in raziskovali v mesecu oktobru, smo oblikovali metulje. Izbrali smo primerne drevesne liste za metuljeva krilca, jih simetrično nalepili na karton, dodali vejice za trup in tipalke ter metulja še dodatno okrasili s tempera barvicami. Naši lepotci sedaj krasijo oddelčno teraso.

Metulji imajo nežna krilca. Tudi jesenski listi so krhki in potrebna je velika previdnost pri lepljenju.

Ali sem lep?

 

 

13. novembra je v Ljubljani zapadel prvi sneg. Temperatura je bila ob enajsti uri le tri stopinje Celzija. Ob pogledu skozi okno so učenci povedali nekaj misli.

Letos je sneg zapadel malo prehitro. Lepše je, ko začne snežiti, ko smo tik pred božičnimi prazniki.
Anja, 3. letnik srednje šole

Rada imam sneg, saj me spomni na praznike.
Vesna, 3. letnik srednje šole

Vesel sem, da pada sneg. Ko bom prišel domov, se bom lahko sankal.
Tine, 1. razred

Ob prvem snegu se spomnim na božič in darila. Želim si, da bi snežilo tudi na začetku decembra, ko imam rojstni dan.
Maša, 4. razred

 
Sneženje nas je spodbudilo k raznovrstnemu ustvarjanju iz različnih materialov. Iz das mase so učenci in dijaki oblikovali in krasili darilne gumbe. Z različnimi vzorci so poslikavali okroglo kamenje. Nekateri pa so že zbirali ideje za novoletne voščilnice in okraske.

Za praznike lahko podarimo svojim najdražjim darilne gumbe.

Poleg gumbov jim namenimo tudi lepe misli in želje.

 
V času, ko je v Cankarjevem domu potekal slovenski knjižni sejem, smo imeli v bolnišnici kulturni dan z naslovom Bolnišnični knjižni sejem.

Simbol slovenskega knjižnega sejma je bil Martin Krpan, ki pod roko drži knjigo.

»Le kaj piše v njej?« smo se spraševali.

V njej bi lahko bili pravljica, uganke, enciklopedija, kuharski recepti in še kaj.

Ker se je večina učencev ogrevala za pravljico, smo pričeli z oblikovanjem pravljične knjige. Iz starih otroških revij smo izrezali ilustracije različnih pravljic in jih nalepili na list papirja. Vsaka pravljica je imela v knjigi svojo stran. Ilustracijam smo dodajali ustrezne naslove ali odlomke. S tem delom še vedno nadaljujemo in ga povezujemo z bolnišnično bralno značko.

Na kulturnem dnevu so učenci predstavljali tudi svoje najljubše knjige, reševali knjižne kvize, pripovedovali o tem, kateri pesniki in pisatelji so jih na matični šoli že obiskali, in razmišljali, kaj jim posamezna knjiga sporoča.

Dolgi jesensko-zimski večeri nas vabijo k spoznavanju lepih knjig, zato vam priporočamo, da posežete po njih.

Pravljična knjiga v nastajanju.

 
Minca Gale
november 2017

Jesen

Jesensko listje.

Jesensko listje.

V mesecu oktobru nas je jesen obdarila s številnimi toplimi dnevi in nam omogočila, da so lahko jesenske barve listopadnih dreves še bolj zažarele v svoji barvitosti in lepoti. Učenci so pri likovni umetnosti skušali nekaj te čarobnosti prenesti na papir. Iz ostankov darilnega papirja so v tehniki lepljenke ustvarjali jesenska drevesa.

Špela, 9. razred: Žareča jesen.

Karolina, 4. razred: Drevesa jeseni.

 

Jesenski sprehodi nas ne navdušujejo le z bogato paleto barv, ki se iz dneva v dan spreminjajo, pač pa tudi s šelestenjem listja, s pokanjem vej, s ptičjim petjem, z žuborenjem potoka in z vonjavami gozda. Nekaj naravnih materialov smo imeli tudi v učilnici, kjer so lahko učenci opazovali raznotere oblike in barve drevesnih listov ter raznovrstne plodove in semena. Iz plodov so na različne načine skušali izvabiti zvok. Votla koruzna stebla so uporabili kot palčke, z makovimi glavicami so potresavali, zvok žabjega oglašanja pa so ustvarili z drgnjenjem orehovih lupinic. Bučo smo spremenili v ropotuljo. Napolnili smo jo s sončničnimi semeni, jo nataknili na paličico, okrasili in z njo zaropotali.

Jesenski plodovi.

Buča ropotulja.

 

Učencem se je zdelo zanimivo tudi raziskovanje drevesnih plodov in semen. Razvrščali so jih po različnih kriterijih. Ugibali so, zakaj ima plod repinca kaveljčke, zakaj imajo nekateri plodovi padalca, in kako to, da nekatera semena lahko preživijo tudi tisoč let.

Razvrščanje plodov po barvi.

Semena potujejo na različne načine.

 

Družabnim igram in gledališkim predstavam smo več pozornosti namenili v tednu otroka.

Vzgojitelja Janja in Andrej sta nam v tednu otroka predstavila lutkovno igrico Debela repa. Po ogledu predstave so učenci dobili dogajalne karte, jih uredili v smiselno celoto in iz njih naredili vsak svojo knjižico.

Lutkovna igrica Debela repa.

Risanje naslovnice.

 
Družabne igre so učencem vedno všeč. Drugošolec pravi, da mu dajo energijo. Igra Na vse strani se svet gradi je namenjena druženju, medsebojnemu pogovoru in spoznavanju značilnosti poletja, jeseni, zime in pomladi. Vsebuje šestkotnike s slikami, z besedami in s povedmi, ki sodijo v različne letne čase. Učenci so poiskali tiste, ki sodijo v jesen. Ob tem pa so pripovedovali tudi o svojih izkušnjah in opažanjih.

Pouk ob družabnih igrah je zanimiv in prijeten.

 

Minca Gale
oktober 2017

Počitnice so minile

Poletne počitnice so minile. Učenci so radi pripovedovali o tem, kako so jih preživeli. Svoje utrinke s počitnic so tudi likovno prikazali v različnih tehnikah. Najraje so se spominjali doživetij na morju.

.

Šolarki sta prikazali morje v kombinaciji različnih likovnih tehnik.

 

Pričelo se je novo šolsko leto. Na prvi šolski dan smo se preizkusili v šivanju in vezenju. Nekateri učenci so prvič v življenju držali v rokah iglo za šivanje. K sreči je bila plastična, da ni bilo nevarnosti kakšnega vboda v prst. Imela je tudi dovolj veliko uho, da jo je bilo lažje vdeti. Tudi šivanje in vezenje ni tako naporno, kot se je sprva zdelo, vendar je bila za lep izdelek potrebna precejšnja natančnost.

.

Na pripravljene kartonaste mape za učne liste so učenci izvezli sonce, na knjižne kazalke pa začetnice svojega imena.

 

V mesecu septembru so se učenci na prvem kulturnem dnevu spoznali z gledališčem kamišibaj. Vzgojiteljica Tina jim je predstavila zgodbico Mateje Reba z naslovom Čubibubi. Nenavadna živalca Čubibubi je imela nalogo, da mlade živali nauči lepega obnašanja. Razmišljali smo, katere besede so osnova lepega vedenja. Zapisali smo jih na listke.

Po ogledu predstave so učenci iz plastelina in odpadnega materiala oblikovali Čubibubija in ga odnesli domov.

 

Minca Gale
september 2017