Avtor: Tina Žvab | Jun 25, 2017 | Ježki in slončki, Oddelki
Mesec junij z lahkoto povežemo z domačim poimenovanje za ta mesec, ki ga poimenujemo rožnik. Na polju in travniku so namreč zacvetele in zadehtele tisočere rože. Učenci so barvitost narave v tem prelepem mesecu izražali z različnimi likovnimi tehnikami.
 Skupinsko ustvarjanje. |
 Marija, 4. razred. |
V prečudovito cvetočem juniju se je pričelo tudi poletje. Zaključilo se je šolsko leto in praznovali smo dan državnosti. Prav temu dnevu smo namenili naš kulturni dan z naslovom Mi smo Slovenija.
Z učenci smo se pogovarjali o pomembnih mejnikih v razvoju samostojne Slovenije. Spoznavali smo državne simbole in njihov pomen ter si ogledali posnetek dviga slovenske zastave pred parlamentom pred 26 leti na rojstni dan naše domovine Republike Slovenije. Reševali smo uganke, zavozlanke in kvize, s pomočjo katerih so učenci bolje spoznali svojo domovino, njene lepote, kulturne znamenitosti, šege in običaje. Vsak učenec si je pobarval slovensko zastavico in jo odnesel domov.
Vse najboljše, Slovenija!
Minca Gale
junij 2017
Avtor: Tina Žvab | Jun 8, 2017 | Ježki in slončki, Oddelki
Spomladi se ptice selivke vračajo v svoja gnezda. V mesecu maju so jih učenci opazili že kar nekaj in pripovedovali o tem, katere ptice selivke živijo v njihovih krajih. Vsaka je nekaj posebnega. Čudili smo se temu, da so preletele več tisoč kilometrov dolgo pot in priletele točno na isto mesto, od koder so jeseni odletele v tople kraje.
 Ela iz 7. razreda je navdušena nad sprehodi v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Tam opazuje ptice skozi luknjo v lesenem plotu. |
 Žiga iz 3. razreda se vsako leto znova razveseli mlade ptičje družine. |
Žan prihaja iz krajev, kjer domujejo štorklje in nam je povedal svojo zgodbo.
Štorklje v Lenartu
Ko sem vstopil v učilnico, sem zagledal plakat s štorkljo. Spomnil sem se na naše štorklje v Lenartu in na naše križišče, v katerem je postavljena naprava, s katero so v starih časih stiskali vino. Nad to napravo imamo slamnato streho. Za naš kraj pa ni značilno le vino, pač pa tudi štorklje, ki jih je kar precej. Za eno izmed njih, ki si je gnezdo zgradila na žičnatem drogu, smo gnezdo z žerjavom prestavili na varno mesto, ker bi z žičnatega droga lahko padlo. Zdaj je to gnezdo na varnem že več let. V njem se vsako pomlad izvalijo mlade štorklje in jeseni odletijo v tople kraje.
Žan, 7. razred
 Vanessa, 6.razred: Štorklji ponoči. |
 Žan, 7. razred: Štorklja z mladičkom. |
Ena izmed ptic selivk, ki je znana predvsem po svojem značilnim oglašanjem »ku-ku«, po katerem je tudi dobila ime, se je tudi že vrnila iz daljne Afrike. Mnogi učenci so jo letos že slišali. Pri glasbeni umetnosti smo se z mlajšimi šolarji naučili pesem Janeza Bitenca z naslovom Kukavica. Skušali so jo tudi narisati. A ker kukavico zelo redko tudi vidimo, je bila ta naloga kar težka.
Med pticami selivkami je najbolj poznana kmečka lastovica. Tretješolec Žiga nam je povedal, da si je na njihovi kmetiji gnezdo naredila kar v hlevu. V vrata so ji izrezali lino, skozi katero lahko nemoteno leta ven in noter, tudi če je hlev zaprt. Tudi letos se je že vrnila iz toplih krajev in jih razveseljuje s svojo prisotnostjo.
Minca Gale
maj 2017
Avtor: Tina Žvab | Maj 3, 2017 | Ježki in slončki, Oddelki
To je mesec, ko v naših rokah knjige oživijo na prav poseben način. 2. aprila, na rojstni dan Hansa C. Andersena, praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Poslanica o branju, knjigah in otrocih, ki jo je za to leto napisal ruski pisatelj in pesnik Sergej Mahotin, je meseca aprila obkrožila ves planet. Nas je ta praznik spodbudil k različnim aktivnostim, povezanih s knjigo.
 Učenci so radi predstavili vsebino svojih najljubših knjig. |
 Spoznali pa so tudi nekaj novih. |
|
11. aprila sta nas obiskali prijazni pedagoginji iz Muzeja sodobne umetnosti in izvedli delavnico z naslovom Vizualna poezija. Spoznavali smo pesmi Srečka Kosovela. Vsak učenec si je izbral tisto, ki mu je bila najbolj všeč, z ilustracijami posameznih kitic ali verzov pa je oblikoval posebno papirnato instalacijo.
 V prijetnem ustvarjalnem vzdušju nam je čas tako hitro minil, da smo skoraj pozabili na kosilo. |
 . |
|
 . |
 . |
|
V tednu pred veliko nočjo smo si ogledovali in spoznavali knjige, ki opisujejo velikonočne običaje ter izvor in pomen največjega in najstarejšega krščanskega praznika. Veliko zanimivega smo izvedeli v knjigah dr. Janeza Bogataja in Damjana J. Ovsca. Zanimalo nas je tudi, kako so pripravo na velikonočne praznike in samo veliko noč doživljali znani pisatelji. Že v 17. stoletju je Valvazor opisoval, kako je videti »kranjski« velikonočni žegen. Berta Golob pa nam je v črtici Sami rdeči pirhi zaupala, da je pojedla samo beljak, rumenjaka pa ni marala in ga je zakopala v krtino.
 Nismo samo brali in raziskovali, ampak smo tudi sami na različne načine krasili pirhe in iz papirja oblikovali košarice. |
 Ob tem so učenci pripovedovali, kakšni so velikonočni običaji v njihovih krajih. |
|
April je tudi čas za sajenje in sejanje. Posadili smo fižol in opazovali kalitev in rast. Iz knjig o naravoslovju smo izvedeli, kaj semena potrebujejo, da sploh kalijo.
 Fižol hitro kali in raste, zato ga je še posebej zanimivo opazovati. |
 . |
|
Minca Gale
april 2017
Avtor: Tina Žvab | Apr 11, 2017 | Ježki in slončki, Oddelki
V tem mesecu smo nabirali prve zvončke, obdarovali mamice, prisluhnili ptičjemu petju, oblikovali gregorčke in se veselili prihajajoče pomladi. Staro slovensko ime za marec je sušec. To pomeni, da naj bi bila narava bolj suha. Opazovali smo vreme, da bi ugotovili, če je v letošnjem sušcu res tako. Ugotovili smo, da je bilo res veliko sončnih dni in zelo malo deževnih. Torej si tudi letošnji marec zasluži ime sušec.
Učenci so za mamice z veseljem oblikovali voščilnice.
 . |
 . |
Očarala nas ni le narava, ampak tudi poskusi, ki smo jih pri pouku pogosto izvajali. Konec februarja smo imeli naravoslovni dan z naslovom Kemija v kuhinji, kjer smo izvajali različne eksperimente, z njimi pa smo nadaljevali tudi v mesecu marcu. Mešali smo različne snovi in radovedno opazovali, kaj se bo spremenilo: barva, oblika, okus ali še kaj drugega. Opazovali smo tudi spreminjanje barve pri razrezanih sadežih, spreminjanje sladkorja z mešanjem v vodi in s segrevanjem v ponvi na vročem štedilniku. Ustvarili smo pravi vulkan z mešanjem kisa in sode bikarbone.
 Olje je ostalo na vodi! Presenečenje |
 Nekatere snovi so se v vodi raztopile, druge ne. |
 Jabolčni krhlji so na zraku porjaveli. Razrezali smo tudi druge sadeže in opazovali, kaj se bo zgodilo. |
 Sladkor je s segrevanjem spremenil barvo, okus in obliko. |
V prvem pomladanskem mesecu pa smo izvedli tudi bolnišnične olimpijske igre. Obiskal nas je športni gost Matej Bečan in z učenci odigral vse igre. Ob zaključku pa je tekmovalcem podelil priznanja. S seboj je prinesel svoje padalo, ga v učilnici razstavil in povedal veliko zanimivega o padalstvu. Radi so mu prisluhnili tudi starši. S svojo prisotnostjo je med nas vnesel ne le pomladno, ampak tudi športno vzdušje.
 Že drugo leto je bil z nami športni gost Matej Bečan. |
Minca Gale
marec 2017
Avtor: Tina Žvab | Mar 8, 2017 | Ježki in slončki, Oddelki
V Sloveniji, zamejstvu in povsod po svetu, kjer živijo naši rojaki, so se 8. februarja odvijale številne slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Tudi mi smo se na našem kulturnem dnevu z naslovom Prešernovanje z učenci pogovarjali o pomenu kulture ter spoznavali življenje in pesmi našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Razmišljali smo, kaj nam kultura pomeni. Ugotavljali smo, da je pomembni del kulture tudi knjiga. Učenci so bili navdušeni nad predlogom, da jo sami oblikujejo.
 Za oblikovanje knjige smo potrebovali papir, škarje, šivanko, prejico, obtežilnik in šilo. Vsi učenci so že imeli izkušnje z rezanjem papirja, ne pa s šivanjem. A so se tudi tega naučili. |
 Nastale so lične knjižice. Vsaka knjiga je dobila svojo zgodbo. |
 Bor iz 4. razreda je v knjigo napisal pregovore o februarju – svečanu. Pomen besede svečan pa je prikazal tudi na naslovnici. |
 Tretješolka bo svojo knjižico poklonila sestri za rojstni dan. |
 Lana iz 4. razreda je v knjigo nalepila Prešernovo pesem, ki jo bo recitirala v šoli. |
 Lana iz 6. razreda je napisala zgodbo o prijateljstvu. |
Nekoč je na visokem hribu živel snežak po imenu Snežko. Bil je čisto sam in že od nekdaj si je želel spoznati nekoga, ki bi bil njegov najboljši prijatelj. Nekega dne je mimo njega priskakljala veverica. Vprašal jo je, če bi želela biti njegova najboljša prijateljica. Odvrnila mu je, da nihče ne bi želel nikoli imeti za najboljšega prijatelja snežaka. In odskakljala je stran. Snežko je bil zelo žalosten. Proti večeru pa se je k njemu zatekel ptiček brez doma. Snežko se ga je zelo razveselil. Postala sta najboljša prijatelja.
Lana, 6. razred
Minca Gale
februar 2017
Avtor: Tina Žvab | Feb 5, 2017 | Ježki in slončki, Oddelki
Naši predniki so bili tesno povezani z zemljo in dogajanjem na njej v vseh letnih časih. Zato so imena mesecev slikovito poimenovali po dogajanju v naravi. Januar so poimenovali prosinec. Sredi zime, ko je vedno primanjkovalo hrane, je bilo v prosincu treba prositi za proso, saj je bila prosena kaša najpomembnejša vsakdanja hrana kmetove družine.
Letošnji prosinec je bil zelo hladen. Prevladovale so nizke temperature. Sneg in led sta učencem ponujala številne možnosti za športne dejavnosti. V veselje jim je bilo oblikovanje snežakov. Ustvarjali so jih tudi pri pouku, a ne iz snega.
 . |
 Nina iz 2. razreda je oblikovala družino snežakov v različnih tehnikah. |
 . |
|
Učencem se ni bilo težko vživeti v vlogo snežaka. Mila nam je predstavila svojo zgodbo, zapisano v nadaljevanju.
Prvi dan v podobi snežaka
Ko sem nekega dne pokril zemljo v obliki snega, so iz hiše pritekli vsi veseli in nasmejani otroci. Začeli so me oblikovati v kepe. Na tla so najprej položili največjo kepo. Nanjo so postavili malo manjšo in na vrh najmanjšo kepo. Potreboval sem še roke, oči, usta in nos. Deklica Pika je domov skočila po staro metlo, ki je njena mama ni več potrebovala. Vzela je še lonec s pikami, v katerem je njena babica včasih kuhala marmelado. Stekla je nazaj na sneg k svojim prijateljem. Tudi Jure je šel domov v shrambo, kjer so hranili ozimnico. Iz nje je vzel veliko korenje. Ana Marija je na poti pobrala velike in majhne kamenčke za oči in usta. Otroci so ugotovili, da potrebujem še roke. Naredili so dve manjši kepi in jih pritrdili na moje okroglo telo. V roke so mi potisnili metlo, na glavo poveznili lonec, za oči in usta so mi dali kamenčke, za nos pa so uporabili veliko korenje. Postal sem popoln snežak.
Zmračilo se je in otroci so morali domov. Na nebu je kot biser zasijala luna. Bilo je prečudovito.
To je bila najlepša noč v mojem življenju.
Mila, 5. razred
 Mila (5. razred) in Izabella (4. razred) sta naslikali snežaka na temno podlago s temperami in ju poimenovali Dva prijatelja. |
Minca Gale
januar 2017
