Ustvarjalni in raziskovalni december

Naše domače ime za zadnji mesec v letu je gruden. S svojim imenom gruden pripoveduje, da zemlja v tem letnem času leži po polju zmrznjena – v grudah. Značilno za december pa je tudi to, da ima sonce vsak dan manjšo moč in da so dnevi vsak dan krajši.
Vstopili smo v najbolj hladen letni čas – v zimo.

December je tudi čas praznikov. Zato so se v tem času prepletali ustvarjalne praznične delavnice in pouk.

Sestavni del pouka je tudi eksperimentalno delo.

Raziskovali smo gostoto snovi in njen vpliv na plovnost različnih predmetov. Ugotovitve so učenci povezovali s svojimi izkušnjami.

Z izkustvenim učenjem je veliko lažje razumeti in osvojiti nove pojme. Pri poskusu je bilo treba predvideti in izmeriti prostornino posamezne škatle ter ugotovitve zapisati v učni list.

Z izkustvenim učenjem je veliko lažje razumeti in osvojiti nove pojme. Pri poskusu je bilo treba predvideti in izmeriti prostornino posamezne škatle ter ugotovitve zapisati v učni list.

 

V likovnih delavnicah pa so učenci oblikovali voščilnice in darilca, ki jih bodo podarili svojim najdražjim in z njimi ogrevali njihova srca. Praznično smo skupaj z vzgojiteljico okrasili tudi učilnico in oddelek.

Za voščilnice smo uporabili liste drevesa ginko in odpadni dekorativni papir. S srcem narejena voščilnica ima veliko vrednost. Kdo se je ne bi razveselil?

Za voščilnice smo uporabili liste drevesa ginko in odpadni dekorativni papir. S srcem narejena voščilnica ima veliko vrednost. Kdo se je ne bi razveselil?

 

Spoznavali smo tudi običaje in praznovanje v božičnem času. Učenci so radi pripovedovali, kakšne so navade v njihovih krajih.

13. decembra, na sveto Lucijo, smo posejali božično žito in opazovali njegovo rast. Četrti dan je bilo visoko 2 cm, osmi dan pa 16 cm.

Ker je v učilnici zelo toplo, je bila tudi rast žita izredno hitra.

Ker je v učilnici zelo toplo, je bila tudi rast žita izredno hitra.

 

December je tudi čas inventur. Kar je slabega, odstranimo in naredimo prostor za novo. A tudi stare stvari včasih lahko spremenimo v nove.

Odpisane CD-je smo okrasili ter podložili in jih uporabili za podstavke k svečkam.

Odpisane CD-je smo okrasili ter podložili in jih uporabili za podstavke k svečkam.

 

Minca Gale
december 2016

Jesen

V mesecu novembru se je jesen že tako udomačila, da smo se ji popolnoma prepustili. Učencem ni bilo težko pripovedovati o svojih doživetjih v tem letnem času, kot so trgatev, martinovanje, nabiranje in pečenje kostanja, pobiranje poljskih pridelkov, kuhanje marmelade ter opazovanje odpadajočega listja. Pestrost tega letnega časa so prikazali tudi v obliki miselnega vzorca.
S svojo preobleko v številnih barvnih odtenkih rumene, oranžne, rdeče in rjave barve pa so nas listopadna drevesa tudi letošnjo jesen očarala. Zbirali smo liste različnih dreves in opazovali njihovo barvo, obliko, velikost ter robove.

Drugošolec je naredil lepljenko in za krošnjo dreves uporabil jesensko listje.

Drugošolec je naredil lepljenko in za krošnjo dreves uporabil jesensko listje.

 

V tem mesecu smo precej pozornosti namenili opazovanju vremenskih stanj in spoznavanju vremenskih pojavov. V času od 14. 11. do 18. 11. 2016 smo vsak dan ob 10. uri pogledali na splet, kakšna je ob tej uri temperatura zraka v Ljubljani. Skozi okno učilnice pa smo opazovali, kakšno je vreme in kaj se dogaja z vetrovno vrečo ob helioportu. Vse to smo zapisovali v tabelo. Ugotovili smo, da se moč in smer vetra spreminjata, temperatura zraka pa je bila za ta letni čas zelo visoka. Prevladovalo je delno oblačno vreme.

Po navodilih smo oblikovali papirnato vetrnico. Raziskovali smo, kdaj se najhitreje vrti.

Po navodilih smo oblikovali papirnato vetrnico. Raziskovali smo, kdaj se najhitreje vrti.

 

23. novembra nas je obiskala mobilna Hiša eksperimentov. Učenci so izvedli številne poskuse, nad katerimi so bili navdušeni.

Tudi učenci v izolacijskih sobah so bili deležni eksperimentiranja.

Tudi učenci v izolacijskih sobah so bili deležni eksperimentiranja.

 

Jesen pa ni le čas, ko se narava pripravlja na počitek. Je tudi čas, ko zaživijo popolnoma nove stvari. 7. novembra pred 200 leti je bila ustanovljena v Ljubljani prva javna glasbena šola. Imela je enega učitelja in 36 učencev. Danes glasbeno šolo obiskuje 15 % osnovnošolcev.
Tudi mnogi naši učenci jo obiskujejo v svojih domačih krajih. Čeprav učenje izbranega inštrumenta zahteva vsakodnevno delo, radi in s ponosom pripovedujejo o znanju, ki so si ga že pridobili v glasbeni šoli. V veselje so jim tudi nastopi, kjer s svojim igranjem razveseljujejo poslušalce. Prisrčno vzdušje znajo soustvariti tudi doma, kadar je na vrsti kakšno praznovanje. O tem smo se pogovarjali tudi na kulturnem dnevu z naslovom Glasba in poezija navdihujeta, preden so začeli učenci glasbeno in literarno ustvarjati.

Minca Gale
november 2016

Teden otroka

Vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru se začne teden otroka in traja sedem dni. V tem času potekajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji. Tudi na oddelku ježev, slonov in metuljev smo izvedli v tem tednu več dejavnosti z namenom, da bi bilo učencem ob njih čim bolj prijetno.
Ogledali smo si glasbeno-lutkovno predstavo Grad gradiček v izvedbi vzgojiteljev Pediatrične klinike. Učenci so bili nad njo navdušeni. Razmišljali so, zakaj je muhi ime Sitnica, komarju Piskar, žabici Kvakica, bolhi Skokica, miški Dolgorepka itd. O vsaki živali so zapeli pesmico in jo narisali.

Iz risb smo oblikovali knjigo Živali v gradu.

Iz risb smo oblikovali knjigo Živali v gradu.

 

Jesen je letni čas, ko nas narava bogato obdari z različnimi plodovi. Spoznavali smo njihovo velikost, obliko, barvo in jih razvrščali po različnih kriterijih. Zanimalo nas je, koliko semen je v posameznem plodu. Predpostavke učencev so bile zelo različne. Najprej smo vzeli jabolko, ga prerezali, prešteli pečke ter ugotovitve narisali. Nato smo si ogledali še paradižnik. Tu je bilo semen tako veliko, da jih nismo mogli prešteti. Učenci so bili nad ugotovitvijo presenečeni in obogateni z novimi izkušnjami in spoznanji.

Jesen je čudovit čas za raziskovanje narave.

Jesen je čudovit čas za raziskovanje narave.

 

Glasba je ena izmed tistih dejavnosti, ki učencem mnogokrat polepša dan. Spoznavali smo nekatera dela Wolfganga Amadeusa Mozarta ter ob poslušanju ustvarjalno izražali svoja doživetja.

Eva Koprivnikar iz 5. razreda je ob poslušanju Mozartove Sonate v C-duru ustvarila sliko in ji dala naslov Črna luna.

Eva Koprivnikar iz 5. razreda je ob poslušanju Mozartove Sonate v C-duru ustvarila sliko in ji dala naslov Črna luna.

 

Ves mesec pa so bili učenci vključeni v različne športne in namizne igre ter se ob njih spoznavali.

Minca Gale
oktober 2016

Znova v šoli

V novo šolsko leto nas je pospremilo sonce in nas prijazno grelo še večji del septembra ter nas spominjalo na tople počitniške dni. Vstopili pa smo tudi v letni čas – jesen.

Šolsko delo smo v septembru popestrili in obogatili s kulturnim, naravoslovnim, tehniškim in športnim dnem.

Pouk smo pričeli s tehniškim dnem. Učenci so si izmenjali izkušnje o tem, kako so preživeli počitnice. Drug drugemu so pripovedovali o svojih doživetjih, o svojih hobijih, o hišnih ljubljenčkih, o najljubši hrani, o najbolj zanimivi knjigi ter o svojih pričakovanjih v novem šolskem letu. Dogovorili smo se, da bodo izdelali nenavadno a zanimivo osebno izkaznico, na kateri se bodo predstavili. Delo se je pričelo. Izbrali so si trši papir poljubne barve in se odločili, kaj bo njihova osebna izkaznica vsebovala. Najprej so se narisali. Nato so napisali nanjo nekaj osnovnih podatkov. Dopolnili so jo še z risbo svoje najljubše igrače ali hišnega ljubljenčka in ji dodali še vse tisto, s čimer so se želeli predstaviti vrstnikom.

Na naravoslovnem dnevu smo s pomočjo poskusov spoznavali kroženje vode in pronicanje vode skozi zemeljske plasti. Obiskal nas je tudi Cevko – skrbnik vodnih virov iz podjetja Vodovod kanalizacija Ljubljana. S pomočjo računalniške projekcije in delavnice smo skupaj raziskovali vsebine o vodi. Obogateni z znanjem o vodi in njenem pomenu smo zaključili naravoslovni dan.

JežiSeptember01

Spoznali in usvojili smo tudi Cevkove zapovedi.

 

Na športnem dnevu so se učenci vključili v različne namizne in gibalne igre, ki jih tudi sicer večkrat vključujemo v pouk.

JežiSeptember02

Igre z baloni so za učence vedno zanimive. Oblikovali smo papirnate žogice, s katerimi smo ciljali v balon, na ta način pa smo ga skušali potisniti do določenega mesta.

 

Kulturni dan z naslovom Prebudimo ustvarjalnost smo namenili glasbenemu ustvarjanju. Zapeli smo več pesmi, jih ritmično spremljali z Orffovimi glasbili in ustvarjali lastne pesmi. Za zaključek so si učenci izdelali iz odpadnega materiala glasbila, na katera so ob prepevanju ljudskih pesmi tudi igrali. Glasbila so si okrasili in jih odnesli domov.

JežiSeptember03

Anja je izdelala boben in ga lepo okrasila.

Minca Gale
september 2016

Vse najboljše, Slovenija!

Učenci se svojih rojstnih dni vedno veselijo. Radi pripovedujejo, kako so jih doživeli. Včasih mora kakšen šolar v bolnišnici preživeti svoj rojstni dan in ga skupaj praznujemo. Prav posebej se razveselijo voščil svojih sošolk, sošolcev, učiteljev in učiteljic ter željno pričakujejo obiske svojih staršev, babic in dedkov.

Tudi naša domovina praznuje v tem čudovitem mesecu juniju ‒ rožniku 25. rojstni dan. Zato smo pomenu tega praznika namenili v tem mesecu več pozornosti.

Učenci so spoznali prelomni trenutek v slovenski zgodovini pred petindvajsetimi leti, ko je bila 25. 06. 1991 slovesno razglašena samostojna Republika Slovenija in je pred parlamentom zaplapolala slovenska zastava z novim grbom. Spoznali so pomembnost dogajanja pred samo razglasitvijo neodvisnosti in po njej. Pogovarjali smo se tudi o tem, da ni šlo vse gladko in da je državo zajela desetdnevna vojna.

Učenci so obnovili znanje o slovenskih državnih simbolih, spoznali, kdaj praznujemo dan državnosti ter na to temo reševali kvize. Na podlagi pridobljenega znanja pa so sestavili tudi svoj kviz.

JezisloniJunij

Šopek za domovino.

Cel mesec pa smo z učenci iz papirja ustvarjali cvetove. Ob zaključku šolskega leta tik pred dnevom državnosti smo jih združili v šopek za domovino.

Minca Gale

Zemlja – naš skupni dom

Tudi Zemlja ima svoj praznik – DAN ZEMLJE. Praznujemo ga 22. aprila, mi pa smo tej temi namenili veliko pozornosti tudi v mesecu maju.

Dnevi postajajo vse daljši in toplejši, vrnile so se ptice selivke, oglasila se je kukavica, zacvetele in zadišale so šmarnice, travniki postajajo vse bolj živopisni. Vse to nas vabi k občudovanju narave.

Nismo pa le opazovalci njenih lepot, ampak tudi soustvarjalci.
Semenarna Ljubljana nam je poklonila različna semena, da smo se lahko učili sajenja in sejanja rastlin. Učenci so si v lončke posejali semena različnih cvetlic, s katerimi bodo polepšali svoje domove.

JeziMaj01

Nekateri učenci so vrečke s semeni odnesli domov in jih bodo posejali na domačem vrtu.

 

Urban iz 3. razreda pa nam je povedal, da že dalj časa goji svoje kaktuse. Napisal je tudi, kako zanje skrbi.

MOJI KAKTUSI

Imam štiri različne kaktuse. Vsi so zelo lepi. Zanje lepo in pravilno skrbim. Ko sem jih dobil, sem jih postavil na okensko polico, da imajo svetlobo. Zalivam jih vsakega petindvajsetega v mesecu. Pri kaktusih mi ni všeč, da me bodejo.

JeziMaj02

Cvetoči kaktus.

 

Z učenci smo se pogovarjali tudi o tem, kaj lahko storimo, da ohranimo čist planet in preprečimo nadaljnje onesnaževanje. Manca je predstavila svoje razmišljanje.

 

ZEMLJA – NAŠ DOM

Zemlja je naš skupni dom. Mislim, da je nesprejemljivo, da jo vsak dan bolj onesnažujemo in s tem tudi uničujemo, čeprav se tega ne zavedamo. Odpadki, velike tovarne in izpušni plini so glavni dejavniki, ki vplivajo na onesnaževanje okolja. Seveda ne moremo kar zaustaviti okolju neprijaznih tovarn, prepovedati prometa ali pa kupovanja v plastičnih vrečkah. Lahko pa to plastično vrečko večkrat uporabimo in tako že prispevamo k lepšemu okolju. Če ne moremo storiti velikih stvari, pa pojdimo korak za korakom in začnimo pri sebi in z majhnimi stvarmi. Koliko časa ti vzame, če namesto da bi vse odpadke vrgel v isti koš, jih ločiš? Te kaj stane, če plastično vrečko uporabiš večkrat? Ti bo škodilo, če greš kam s kolesom ali rolerji in ne z avtomobilom? Ne. In zakaj potem tega ne počnemo? Ker nam ni mar. Ni nam dovolj mar za našo Zemljo, za naš dom, ki umira. Toda meni ni vseeno. Ni mi težko sesti na kolo in se odpeljati k babici, ki živi 3 kilometre proč. Ni mi težko oditi na ekološki otok, ki stoji sredi vasi. In tudi vam ne bi smelo biti vseeno za našo ljubo Zemljo. Tudi z varčevanjem lahko pripomoreš k boljšemu okolju. Ne verjameš? Pomisli, da bi vsak varčeval z elektriko in bi se je porabilo veliko manj, zato bi bilo manj elektrarn, ki onesnažujejo okolje. Manj elektrarn, čistejše okolje. Pa še veliko drugih stvari lahko naredimo, da ohranimo naš planet. Varčujmo, ločujmo in skrbimo za okolje, da bodo tudi prihodnje generacije dobile takšnega, kot smo ga mi! Ali pa celo lepšega.
Manca, 8. razred

JeziMaj03

Žiga iz 2. razreda nam je predstavil čiščenje našega planeta.

JeziMaj04

V čistem okolju so tudi živali bolj zadovoljne, kot je tale zajček, ki ga je narisal Nace iz 5. razreda.

Minca Gale