Avtor: Tina Žvab | Dec 3, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
V novembru smo se pogovarjali o naših sorodnikih v tujini in Meris nam je pripovedoval o svojih obiskih v Švici, kjer živita njegova sestra in brat. Napisal je prispevek v slovenščini in angleščini ter dodal osebno izkaznico Švice.
Švica je zelo lepa država
Pogosto obiskujem svoje sorodnike v Švici in z njimi uživam v zanimivih počitnicah. Še posebej se spominjam praznovanja novoletnih praznikov v Švici. Razpoloženje je bilo praznično in z veseljem smo si pripravili polnočni ognjemet. Uporabljali smo samo varne rakete, ki smo jih spuščali daleč od naselja. Vsi smo se imeli zelo lepo.
Švica, v kateri živi približno 8,6 milijona prebivalcev, meji z Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Lihtenštajnom. V Švici govorijo nemško, francosko, italijansko in retoromansko.
Bern je prestolnica, največje mesto pa je Zürich.
V Švici obstaja veliko jezer in visokih gora, najvišji pa je Matterhorn.
Država proizvaja kakovostne ure, okusne sire in znano čokolado Lindt.
V Švici živi in dela veliko ljudi iz drugih držav.
Po končanem izobraževanju bom morda tudi jaz delal v Švici.
Meris
Switzerland is a very beautiful country
I often visit my relatives in Switzerland and enjoy spending interesting holidays with them. I especially remember celebrating the New Year’s holiday in Switzerland. The mood was festive, and we worked diligently to prepare a midnight fireworks display. Our display only used safe rockets, which were set off far from residences. We all had a great time.
Switzerland, which has a population of about 8,6 million people, neighbours Germany, Austria, Italy, and Liechtenstein. German, French, Italian, and Retoromanisch are all spoken in Switzerland. Bern is the capital, but the largest city is Zürich. There are many lakes and high mountains, with the highest being the Matterhorn. The country produces good watches, delicious cheeses, and the internationally-known Lindt chocolate. Many people from other countries live and work in Switzerland.
Upon completion of my education, I may work in Switzerland.
Meris
Meris: Osebna izkaznica Švice; Swiss identity card
Meta Kerševan
november 2020
Avtor: Tina Žvab | Okt 27, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
Oktober je čas, ko imajo učenci predelane že veliko učne snovi. Učijo se in pridobivajo ocene. Pogosto prinesejo s seboj v bolnišnico torbe, v delovnih zvezkih pa imajo že označeno, kaj bodo v času njihove odsotnosti spoznavali in reševali njihovi vrstniki v matični šoli. Učni snovi skušajo slediti tudi v času hospitalizacije. Pri tem jim bolnišnični učitelji pomagamo.
Vsako leto se skupaj z učenci razveselimo zanimivih tem in dejavnosti, ki potekajo v Tednu otroka. Letos je bila posebna pozornost namenjena pogovoru, saj je bil tudi naslov Tedna otroka Odgovor je pogovor. Učenci so spoznali vlogo telefona TOM, ki letos praznuje 30 let svojega delovanja. Na spletu smo si ogledali, kaj mladim svetuje Andrej Rozman Roza. Spoznali smo njegovo pesem Nekaj ti moram povedati. Učenci so ji skušali poiskati svoj naslov.
V tem tednu smo izvedli kulturni dan z naslovom Zgodbe v nas in okoli nas. Učenci prve triade so spoznavali, kaj sploh je zgodba. Nekatere smo skupaj prebrali. Ob sličicah in še na druge načine so sestavljali svoje zgodbe.
Zgodbe iz Cicidoja.
Sestavljanje zgodbic ob sličicah.
Pripovedovali smo si tudi zgodbe iz svojega življenja; to smo počeli predvsem s starejšimi šolarji. Fijona je napisala, kako je v času, ko spoštujemo vse omejitve, da bi preprečili širjenje korona virusa, praznovala svoj rojstni dan.
Doživetje za moj dvanajsti rojstni dan.
To leto za rojstni dan nisem imela možnosti prirediti zabave. Namesto tega sem se odločila, da grem v Bovec na zipline.
Ko sem skupaj s svojo družino prišla v Bovec, smo pri voditeljih vzeli najprej vse potrebno za spust po dolgih vrveh. Vpeli smo se v pasove in si na glavo posadili čelade. Nato smo se s športnimi avtomobili povzpeli na hrib. Od tam so se že videle vrvi, po katerih se bomo spuščali. Najprej so nam voditelji pokazali vse potrebno, kar smo morali vedeti, potem pa smo šli na pot. Malo me je bilo strah, a dvignila sem glavo in se spustila po prvi dolgi vrvi. Bilo je sijajno! Po drugi vrvi smo se morali spustiti v paru, zato sem to storila kar z bratom.
Zelo sem uživala in se počutila super! Z veseljem bi še kdaj tako praznovala rojstni dan.
Fijona, 7. razred
Tik pred pričetkom jesenskih počitnic so se naši šolarji vključili v izvedbo naravoslovnega dne na temo Voda. Učenci prve triade so izvajali poskuse, pri katerih so spoznavali spreminjanje agregatnega stanja vode in kroženje vode. Učili so se odgovornega ravnanja z vodo in spoznavali pomen vode v vsakodnevnem življenju.
Šolarji na predmetni stopnji in dijaki so preverjali plovnost predmetov glede na njihovo težo. Seznanjali so se z različnimi oblikami vode na Zemlji: potoki, reke, jezera, morja, ki nam poleg koristne uporabe lepšajo tudi življenje. Spoznali so vodo kot vir energije in si ogledali na http://www.dameffects.org/index.html. animiran prikaz hidroelektrarne. Učencem in dijakom je bilo zelo zanimivo ugotavljati, koliko vode porabijo pri vsakodnevnih opravilih. Ocena je bila običajno prenizka. Iskali so še različne možne načine varčevanja z vodo.
Kroženje vode.
Vsi skupaj pa se veselijo jesenskih počitnic, ko se bodo lahko oddahnili od šolskih obveznosti.
Minca Gale
oktober 2020
Avtor: Tina Žvab | Okt 6, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
September je prav poseben mesec, saj se poslovimo od igrivih počitniških dni in spet vstopimo v šolo.Tudi v šoli pa je lahko lepo in barvito, tako kot so barviti septembrski jesenski dnevi, in vsak dan se lahko naučimo veliko novega.
Z učenci razredne stopnje smo prebrali knjižici o prvem šolskem dnevu in se pogovarjali o nošenju mask in drugih zaščitnih ukrepih v šoli. Učenci so povedali, da so se pouka na daljavo hitro naveličali, saj jim veliko pomenita osebni stik z učitelji in družba sošolcev.
Naslovnici zanimivih knjižic, s katerima smo začeli novo šolsko leto.
Spominjali smo se tudi počitniških dogodkov in najlepših trenutkov, ki smo jih preživeli z našimi najbližjimi doma, na morju, v hribih, na kmetiji …
Lovro, 6. razred: Sončni zahod na morju.
Lovro, 6. razred: Moja morska obala.
Ves september pa smo veliko pozornosti namenili gibalnim dejavnostim in pogovoru o športu. Po sobah smo kegljali in metali na koš, včasih kar iz postelje ali pa v igralnici. Delali smo dihalne vaje in se sproščali ob prijetni glasbi. Učenci pa so redno spremljali tudi kolesarsko dirko po Franciji in navijali za naša favorita.
23. septembra namreč obeležujemo dan slovenskega športa.
Pobudo za slovenski dan športa je lani dal Olimpijski komite Slovenije, pobuda pa je, vse od prve predstavitve dalje, doživela pozitiven odziv različnih javnosti. Razglasitev dneva slovenskega športa kot novega državnega praznika je med drugim pozdravil tudi predsednik Borut Pahor, ki je lani priredil poseben sprejem ob predstavitvi pobude in jo podprl z besedami, ”da je šport, tako kot kultura, ena od stvari, ki nas povezujejo.”
Začetek organiziranega športa na slovenskem sega v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol.
Prav zato bi po prvotnem predlogu dan slovenskega športa praznovali 1. oktobra, a je bil kasneje predlagan in sprejet 23. september, ko je Slovenija dobila prvo olimpijsko medaljo. Letos mineva okroglih 20 let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah v Sydneyu prvič zaigrala slovenska himna v čast olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu.
https://www.szlj.si/2020/06/22/slovenija-je-dobila-nov-praznik-dan-slovenskega-sporta/
Meta Kerševan
september 2020
Avtor: Metoda Leban | Jun 26, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
Mesec junij smo letos preživeli malo drugače kot druga leta. Posebej smo bili pozorni na razkuževanje rok in nošenje mask. Šolsko delo je spet potekalo v živo. Učenci so tako dobili razlago pri tisti snovi, kjer so jo najbolj potrebovali. Radi so tudi pripovedovali o svojih doživetjih v naravi in pisali o njih.
Ladjica
Prosti čas rad preživljam v naravi. Nekega dne smo se s starši, z bratom in s sestro odločili, da bomo naredili ladjico. V gozdu smo poiskali les, ga odnesli domov in ga obrusili. Iz njega smo najprej izrezali spodnji del in potem še zgornji del. Iz papirja smo naredili jambor, iz lesenih vej pa stebre. Vse to smo prilepili na spodnji del ladjice.
Potem smo šli k potoku in jo spustili po vodi. Nekaj časa je ladjica plavala in smo se zelo zabavali. Ker je zelo pihalo, se je potopila. Pobrali smo jo, jo popravili in ponovno spustili po vodi. Bilo je lepo. Ko smo se naveličali, smo se odpravili domov in s seboj vzeli tudi ladjico. Shranil sem jo na okno, kjer še vedno stoji.
Martin, 7. razred
Slovenija – dežela naravnih lepot
V petem razredu smo pri predmetu družba spoznavali Slovenijo. Napočil je čas, da se odpravimo tudi kaj pogledat. Šli smo na sever Slovenije, kjer smo se ustavili pri velikih slapovih. Eden mi je ostal še posebej v spominu, saj je bil zelo lep. Bil je velik, lepe turkizne barve in voda je bila neverjetno čista. Šli smo bližje, tako da smo lahko občutili vodo na licih, ko je zapihalo.
Nedolgo za tem dnem pa smo se odpravili še na kratko ekskurzijo. Bilo je nekaj novega, saj smo tri dni preživeli v šotorih zraven velikega jezera. Popoldan, ko je bilo vroče, smo se tudi kopali v njem. Po jezeru smo se peljali s kajaki. Zgodilo se je tudi, da je kdo padel iz njega, a je hitro priplaval nazaj.
Pravijo, da je Slovenija ena najbolj čistih držav, in to drži. Lahko smo veseli, da živimo v deželi, ki ima toliko naravnih lepot.
Nataša, 9. razred
Na morju
Poleti grem s starši vsako leto na morje. Ko sem bil mlajši, smo na obali gradili peščene gradove, lovili ribe in plavali. Sedaj grem najraje plavat v globoko vodo in tam iščem školjke.
Zvečer gremo v kamp in pojemo večerjo. Po večerji se umijemo in preoblečemo. Nato gremo s starši v mesto. Tam se sprehajamo in gledamo, kako ladje priplujejo v pristanišče. Ko smo utrujeni, gremo nazaj v kamp in zaspimo.
Viktor, 9. razred
Številna jezera krasijo labodi. Naši učenci jih dobro poznajo. V likovnih delavnicah smo jih gubali iz papirja. Mia je ob oblikovanju labodje družine sestavila naslednjo zgodbico.
Na labodjem jezeru
Nekoč je na labodjem jezeru živela srečna labodja družina: mama in dva otroka z imenoma Puhica in Sivka. Želeli sta si imeti še kakšnega prijatelja. A kaj, ko sta bili poleg njune mame Tine edini labodki v jezeru. Tako sta vsaj mislili.
V resnici sta bili v tem labodjem jezeru še dve labodki z imenoma Tinka in Tonka. Izgubili sta se, ko sta bežali pred divjimi lovci. Bili sta preplašeni in osamljeni. Jokali sta tri dni in tri noči, dokler nista zagledali te prijetne labodje družine in priplavali do nje. Sivka in Puhica sta se ju razveselili. Po enem tednu so postale labodke najboljše prijateljice. Tinka in Tonka sta jima povedali, kako sta se izgubili. Puhica, Sivka in mama so ju z veseljem sprejele v svojo družino.
V labodjem jezeru so vse skupaj srečno živele.
Mia, 2. razred
Mia, 2. razred: Srečna labodja družina.
Minca Gale
junij 2020
Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
Včasih so ljudje prepevali ob različnih kmečkih opravilih. Pesem je spremljala košnjo trave, žetev, trgatev, ličkanje in podobno. Ljudem je pomenila sprostitev, zabavo, tolažbo in druženje. Nekatere izmed teh pesmi so zelo stare, za večinoma pa ne vemo, kdo jih je napisal in uglasbil. Pravimo jim ljudske pesmi. V mesecu februarju smo jih spoznavali, prepevali in o njihovi vsebini razmišljali ter se pogovarjali o načinu življenja naših prednikov.
Ljudske pesmi so učenci prikazali v različnih likovnih tehnikah.
 Davor, srednješolec: Pleši, pleši, črni kos. |
 Anamarija, 8. razred: Ob bistrem potoku je mlin. |
Likovne umetnine na to temo so nastajale tudi pri kolegici Tini Žvab, profesorici likovne umetnosti.
 Maj, 1. razred: Šmentana muha. |
 Nina, 5. razred: Lepo je pomlad na svet. |
Učenka je združila motiv srca in vsebino pesmi ter likovni problem toplih in hladnih barv.
Čeprav Slovenci veljamo bolj za pevce kot godce, smo ponosni na številna ljudska glasbila, na katera so godci igrali. Starejša in preprostejša glasbila so si ljudje izdelovali sami. Za njihovo izdelavo so uporabljali različne materiale, največkrat naravne. Mnoga glasbila so že pozabljena, na nekatera pa še igramo. Zahtevnejša, kot sta harmonika in citre, so nastala kasneje in so jih izdelovali posebni mojstri.
Z ljudskimi glasbili so se mnogi naši šolarji že srečevali in nanje tudi igrali. Bila so jim v veliko veselje.
Andrej je opisal, kako je dobil piščalko.
PIŠČALKA
Med ljudskimi glasbili mi je najljubša piščalka. Izdelaš jo lahko iz leske spomladi, ko se les zmehča in se lažje lupi. Ko sem bil manjši, smo šli s šolo v Kekčevo deželo, kjer so mi izdelali leseno piščalko. Nanjo sem zelo rad piskal in sem jo vedno nosil s seboj, če sem šel ven. Še sedaj jo imam nekje doma.
Andrej, 2. letnik
Poleg ljudskih pesmi in glasbil smo spoznavali ljudske običaje, kjer se poje, pleše in igra. Učenci iz Bele krajine so nam predstavili Jurjevanje. To je najstarejši folklorni običaj v Sloveniji. Letos bo potekalo med 17. in 21. junijem v Črnomlju. Tam bomo zagotovo lahko videli Zelenega Jurija.
Minca Gale
februar 2020
Avtor: Metoda Leban | Feb 3, 2020 | Ježki in slončki, Oddelki
Z učenci smo razmišljali o tem, zakaj nastanejo letni časi. Informacije o tem smo iskali v učbenikih in na spletu. Ogledali smo si, kako se položaj Zemlje glede na Sonce spreminja skozi celo leto. Zemljina os vrtenja je namreč nagnjena na ravnino, po kateri Zemlja kroži okoli Sonca. Tako ob različnih letnih časih Sončevi žarki padajo na Zemljo pod različnimi koti. Posebej smo bili pozorni na položaj Zemlje v zimskem letnem času, ki traja od 21. decembra do 21. marca.
Za ta čas so značilne nizke temperature, zato se moramo toplo obleči. Narava počiva. V veliko veselje našim učencem pa je novo zapadli sneg. A letos ga še ni bilo prav veliko. Učenci so se radi spomnili svojih zimskih doživetij iz preteklih let, o njih pripovedovali in nekatera tudi zapisali.
Pasji iglu
Nekega snežnega januarskega dopoldneva sva se s sestro odločili narediti snežaka. Oblekli sva se in s seboj vzeli psičko Koro. Hodili sva po mehkem snegu, medtem ko je Kora skakala na vse strani in se veselila. Prišli sva na vrh hriba in začeli oblikovati prvo kroglo za spodnji del snežaka. Ugotovili sva, da je kepa res težka, in si domislili, da bi raje naredili iglu. Začeli sva z manjšim kepami in jih sestavljali v snežno trdnjavo. Kora se je medtem igrala v snegu ter tekala gor in dol po hribu. S sestro sva precej hitro končali iglu ter se začeli kepati. Kora se je z zanimanjem približevala igluju in čez čas tudi vanj vstopila. Bil ji je zelo všeč, saj je notri ostala precej časa. Zdi se mi, da je bil tisti dan za vse nas tri zelo prijeten.
Maja, 5. razred
Pingvinčkanje
V naši vasi je majhen hrib. Kadar je sneg, se z bratoma radi povzpnemo na vrh. Uležemo se na trebuh in se spuščamo navzdol. Temu pravimo pingvinčkanje.
Doroteja, 1. razred
Zanimalo nas je tudi življenje na skrajnem severu naše Zemlje, kjer imajo vse leto sneg, led in mraz. Tam živijo nekatere živali, ki se v teh razmerah počutijo neverjetno odlično. Spoznali smo življenje snežne sove, polarnega medveda, polarne lisice in snežne opice. Pri likovni umetnosti smo skupinsko ustvarjali snežno sovo.
Skupinsko delo: Snežna sova
Minca Gale
januar 2020
