Svetovni dan mladinske književnosti in knjige

April je poseben mesec, saj praznujemo svetovni dan mladinske književnosti in knjige. V Bolnišnični šoli nas obe učiteljici in vzgojiteljica spodbujajo k branju, ker knjige niso samo listi s črkami – so vhodna vrata v poseben svet. Ob njih se sprostimo, zamislimo, učimo, smejimo in potujemo po svetu, ne da bi zapustili bolniško sobo. Branje nam pomaga širiti domišljijo, bogati besedni zaklad in nas uči sočutja, saj skozi zgodbe vidimo svet tudi skozi oči drugih.

Na oddelku beremo zelo raznolike knjige – od stripov in slikopisov, ki nas zabavajo s slikami, pisanih slikanic s kratkimi besedili, ljudskih pravljic, pripovedk in basni do domišljijskih zgodb, ki nas popeljejo v čarobne svetove, pustolovske zgodbe, detektivke in še kaj.

Mlajši šolarji beremo skupaj z učiteljico ali starši, malo pa tudi že sami. Po skupnem branju zgodbe poustvarjamo – rišemo like, ustvarjamo lutke, pišemo nadaljevanja ali zgodbe priredimo po svoje. Tako knjige še bolj oživijo in postanejo del nas. Branje je res zakon!

Ana Dobovičnik
april 2025

Gregorjevo

Marec je poln lepih praznikov, a le gregorjevo, ki ga praznujemo 12. marca, zaznamuje več legend in ljudskih rekov: luč vržemo v vodo, pokličemo pomlad, ptički se ženijo, ljubezen je v zraku.

Eden izmed rekov, povezanih z gregorjevim in ženitvijo, je tudi ta, da naj bi prva ptica, ki jo vidi dekle na ta dan, simbolizirala značaj njenega bodočega moža.

Gregorjevo je v svoji pesnitvi Duma opeval tudi pesnik Oton Zupančič.
Odlomek: Na gregorjevo — otec, še veš? — se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala … »Čuješ živ-živ? To je »živio« — zdaj starešina je mladi napil.« In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.

Na gregorjevo se ptički ženijo.

Gregorjevo smo obeležili tudi v Bolnišnični šoli. V sodelovanju s CUDV Draga smo v sklopu projekta LEAF, Pojte, pojte, drobne ptice izdelali pisane gnezdilnice. Zaposleni in varovanci v CUDV Draga so sestavili lesene ptičje gnezdilnice, mi pa smo jih poslikali in okrasili. Dve gnezdilnici krasita drevo pred Pediatrično kliniko in nudita zavetje ptičkom pred mrazom.

Ptičji gnezdilnici

Ana Dobovičnik
marec 2025

Ljubezen je povsod okoli nas!

Ljubezen pomeni, da skrbimo drug za drugega in smo srečni skupaj! Mami in ati me objameta vsako jutro in to je najlepši začetek dneva. S prijatelji se smejimo, igramo in si pomagamo, kadar kdo potrebuje pomoč. V šoli sem videl fanta in punco, ki sta se držala za roke – mislim, da sta zaljubljena! Tudi živali se imajo rade. Sosedova muca in muc sta dobila mladičke, moj kuža pa vedno maha z repom, ko pridem domov. Ljubezen pomeni, da skrbimo drug za drugega in smo srečni skupaj!

Če imamo v srcu ljubezen, nismo nikoli sami.

Pust in maškare
Pust je čas, ko se lahko prelevimo v kogarkoli želimo in preganjamo zimo. Letos prave zime sploh ni bilo, saj je snega zelo malo, a vseeno smo naredili maske in se zabavali. Jaz sem si izdelal tigra, ker je močan in pogumen. Moja prijateljica je naredila metuljčka, ker pravi, da metulji prinašajo pomlad in veselje. Prijatelj pa je bil klovn, saj klovni vedno nasmejijo ljudi. V bolnišnici nas vsako sredo obiščejo čisto pravi klovni, rdeči noski, in nam pomagajo pozabiti, da smo bolni. Letos so nas v bolnišnici obiskali tudi kurenti! Kurenti so možje v velikih kosmatih oblekah z rogovi in glasnimi zvonci, ki odganjajo zimo in prinašajo srečo. Ko so začeli zvoniti, je bilo tako glasno, da smo se najprej malo prestrašili, potem pa smo se smejali. Zdravniki so rekli, da bodo zagotovo pregnali vse bacile! Upam, da bo pomlad hitro prišla in bomo vsi kmalu zdravi.

Spremenimo se v maškare in pozdravimo pomlad.

Obisk kurentov v bolnišnici je bil zelo poseben! Ko so vstopili, so s svojimi velikimi kosmatimi oblekami in zvonci takoj pritegnili pozornost vseh na oddelku. Poskakovali in plesali so okoli nas, zvok njihovih zvonov pa je napolnil bolnišnični hodnik. Čeprav so se nam sprva zdeli strašni, so nas s svojim obiskom razveselili, saj smo prepričani, da so nam prinesli srečo in da so priklicali pomlad.

Ana Dobovičnik
februar 2025

Zima, zima (ni) bela

Z učenci smo se pogovarjali o zimi in spoznavali njene značilnosti. Ugotovili smo, da je pozimi zunaj zelo hladno, zato potrebujemo veliko oblačil. Pred mrazom pobegnemo k toplemu kaminu, kjer se ogrejemo s skodelico kakava. Narava pozimi počiva, drevesa so brez listov, včasih pa vse prekrije bela snežna odeja. Otroci so povedali, da se pozimi radi kepajo, sankajo, smučajo in izdelujejo snežake. Zima je čas praznikov, ko nas obiščejo dobri možje, sveti Miklavž, Božiček in dedek Mraz, ki nas obdarujejo. Otroci so navdušeno pripovedovali o okraševanju novoletne jelke in pričakovanju daril. Z zanimanjem so raziskovali, kako zimo preživijo živali.

Prebirali smo knjižice z zimsko tematiko, ki so nas popeljale v svet ledenih zgodb in toplih zimskih prijateljstev. Navdihnjeni s pravljicami smo ustvarili zimsko vasico, za medveda smo izdelali varen in topel brlog. In snega še nismo dočakali, da bi kotalili snežne kepe, smo se znašli po svoje – sneženega moža smo naslikali z barvno soljo, kar je bilo otrokom še posebej zabavno.

.

Mira Voglar: Zima
Zemljici trudni odejo bo stkala, prezeblim grmičem bo čepice dala.
Gola drevesa bo v halje odela, zaspanim medvedom uspavanke pela.

Ana Dobovičnik
januar 2025

Običaji in zdrava prehrana

Tudi v Sloveniji je vse bolj priljubljen običaj, da v dneh in nočeh pred prvim novembrom, ko praznujemo dan mrtvih, okrašujemo domove z različnimi rekviziti in okrasjem, ki so bolj “temačne narave”.
Halloween ponazarja mešanico starodavnih poganskih verovanj, krščanskih tradicij in sodobnih običajev, povezanih s smrtnostjo, duhovnostjo in spremembo letnih časov. Kelti so verjeli, da duše umrlih, ki ne najdejo poti med peklom in nebesi, pridejo 31. oktobra k nam, da nas malce prestrašijo. Da bi jih prestrašili in pregnali nazaj, so se našemili, zakurili ogenj in dodali kakšen rekvizit ali žival. Običaj se je skozi stoletja preoblikoval iz praznovanja konca žetvene sezone in prehoda v zimo, ko naj bi bil svet duhov in mrtvih najbližje svetu živih, v bolj zabaven dogodek, ki danes vključuje strašljive kostume, okraševanje domov in lov za sladkarijami.
Prvega novembra praznujemo v Sloveniji praznik vseh svetih. Praznik nas opominja na minljivost življenja, pomen spoštovanja do preminulih in vrednote, ki so jih ustvarjali naši predniki.
Praznik obeležujemo z obiskom pokopališč, prižiganjem sveč, molitvami in polaganjem cvetja na grobove.
• Prižiganje sveč na grobovih simbolizira upanje in večno svetlobo, ki jo želimo pokojnim.
• Polaganje cvetja in venčkov predstavlja spoštovanje in lepoto spomina na preminule.
• Molitev za mrtve je globoko zasidrana v krščanski tradiciji in izraža prošnjo za mir duš pokojnih.

Halloween izhaja iz izraza “All Hallows’ Eve”. Beseda “Hallow” pomeni svetnik, zato “All Hallows’ Eve” pomeni “večer pred praznikom vseh svetih”. Sčasoma se je izraz skrajšal v “Halloween”. Prižiganje sveč na grobovih ima globok pomen. Plamen sveče simbolizira večno življenje in svetlobo, ki prežene temo smrti. Ta simbolika daje upanje, da bo pokojnik v večnosti našel mir in svetlobo, ki je ni mogel doseči na zemlji.

V Bolnišnični šoli pa se zavedamo tudi pomena zdrave prehrane in zdravega prehranjevanja na naše zdravje in življenje, zato podpiramo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane. Z učenci smo se pogovarjali o zdravi prehrani, izvoru in pridelavi hrane, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil (pridelanih v Sloveniji), pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunem vplivu na okolje in o pravilnem ravnanju z odpadki.

Tradicionalni slovenski zajtrk vsebuje kruh, maslo, mleko in jabolko ali katero drugo sveže sadje. Vse sestavine so naravne, lokalno pridelane na slovenskih kmetijah.

Ana Dobovičnik
november 2024

Solidarnost

Mednarodni dan solidarnosti, ki ga praznujemo 20. decembra, spodbuja pomoč drugim in povezovanje ljudi. Solidarnost pomeni, da si pomagamo – pa naj gre za prijatelje, družino, sošolce ali neznance. Pomembna so že majhna dejanja, kot so prijazne besede ali pomoč pri nalogi. Solidarnost v širšem pomenu besede pa je pomemben način boja proti globalni revščini in podpira družbeni napredek, spodbuja pravičnost, rešuje socialna vprašanja ter nudi oporo ranljivim skupinam.
Ni se treba odločiti za velike stvari, saj že majhna dejanja, kot so prijazne besede ali pomoč bližnjim, lahko prinesejo spremembe. Pomembno je, da se zavestno odločimo biti tam za druge, kadarkoli je mogoče, saj tako ustvarjamo pravičnejšo in bolj povezano družbo.

Kaj je solidarnost?

Dan solidarnosti – dobrodelni tek za Tanajo Vučajnk

Na Osnovni šoli dr. Jožeta Toporišiča Dobova so 23. septembra 2024 izvedli atletski športni dan, ki je bil posvečen slovenskemu dnevu športa in dobrodelnosti.

Vsi učenci šole so se zjutraj najprej seznanili z informacijami o otroškem raku. Za otroke in mladostnike, obolele za rakom, so učenci izdelovali zlate pentlje in plakate z drevesi življenja, ki zdaj krasijo hodnik na oddelku Pediatrične klinike, kjer se zdravijo mali bolniki.
Osrednji del dneva je bil dobrodelni tek, namenjen podpori Tanaji Vučajnk, učenki 8. b razreda, ki se zdravi za levkemijo. Na tek so bili poleg učencev in vseh zaposlenih na šoli vabljeni tudi starši učencev in širša skupnost, da s svojimi koraki (tekom) ali prostovoljnimi prispevki pomagajo pri zbiranju sredstev za bolno deklico. Skupno so učenci, zaposleni in ostali tekači na centralni šoli v Dobovi ter podružnični šoli v Kapelah pretekli kar 1746 kilometrov, kar pomeni povprečno 5,5 km na tekača.
Obenem je potekalo tudi zbiranje materialnih dobrin, kot so plastenke vode, knjige, igrače in sladkarije, ki so jih podarili otrokom, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Povezava na prispevek na spletni strani OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova: SolidarityDan solidarnosti – dobrodelni tek za Tanajo Vučajnk – Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova

Solidarnost

Ana Dobovičnik
oktober 2024