Avtor: Metoda Leban | Apr 24, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/barok-v-sloveniji?id=6170
Letošnje leto je na Slovenskem posvečeno tudi baroku. 17. aprila 2025 so v Narodni galeriji odprli razstavo Barok v Sloveniji.
Razstava Barok v Sloveniji. Slikarstvo in kiparstvo je del obsežnega projekta treh državnih muzejev – Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij – Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Na ogled bo od 10. aprila do 9. novembra, sicer pa se letos obeta tudi vrsta drugih dogodkov, ki bodo osvetljevali baročno umetnost v Sloveniji.
https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/cas-razkosja-in-v-nebo-zazrtih-svetnikov-po-60-letih-nova-razstava-barocne-umetnosti-v-sloveniji/742140
Barok je umetnostni slog, ki se je oblikoval v zgodnjem 17. stoletju v Rimu in se nato razširil po celotni Evropi, močno pa je vplival tudi na umetnostno podobo današnje Slovenije. Izraz izhaja iz portugalske besede »barocco«, ki pomeni biser nepravilne oblike, in je sprva v negativnem smislu označeval vse, kar je bilo zavito, preobloženo in nenavadno. Tako v Italiji kot drugod po Evropi so oblike umetnostnega izraza 17. in 18. stoletja sicer izredno raznolike, a kot skupne značilnosti lahko izpostavimo vsaj razkošnost, dinamičnost, dramatičen kontrast med svetlobo in senco ter poudarjen čustveni naboj.
https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/barok-v-sloveniji?id=6170
V obdobju baroka je na Slovenskem deloval tudi pridigar Janez Svetokriški. Zaključimo ta zapis z odlomkom njegove pridige.
»Ta svet je ena komedija; inu ravnu kakor per komediji se ne gleda, kdo je krajl ali gospud ali kmet, temuč kdo zna dobru svojo peršono naprej prnesti (inu velikukrat ta, kateri ima peršono eniga kmeta per komediji, vekši šenkingo doseže, kakor ta, kateri ima krajlevo peršono) – taku tudi če en kmet, en delavc & c. dobro živi v svojim stanu, more tulikajn lona si zaslužit per Bogu kulikajn en krajl ali duhovni.«
https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/2403-17-oktober
Ali če njegovo misel prosto povzamemo v današnji slovenščini:
Ta svet je komedija; ni važno, kakšnega porekla si, ali si bogat ali reven, važna so tvoja dejanja.
Andreja Čušin Gostiša
april 2025
Avtor: Metoda Leban | Apr 24, 2025 | Oddelki, Polžki
Kaj se zgodi, ko zaokrožim trimestno število na stotice?
Imam tri kocke s pikami od 1 do 6. Ko vržem vse tri kocke hkrati, lahko s kombiniranjem sestavim 6 različnih trimestnih števil.
Na primer, če vržem 2, 4 in 5, lahko dobim števila 245, 254, 425, 452, 524 ali 542.
Dobljena števila zaokrožim na stotice.
Ponovno vržem kocke, sestavim števila in jih zaokrožim.
Ali lahko vsako od šestih številk zaokrožim na isti večkratnik števila 100?
Ali lahko vsako od šestih številk zaokrožim na drug večkratnik števila 100?
Irena Nemanič
april 2025
Avtor: Metoda Leban | Apr 24, 2025 | Marjetice, Oddelki
Telovadnica na URI Soča je bila v sredo, 16. aprila 2025, pripravljena na velik športni dogodek, na 31. bolnišnične olimpijske igre. Učenci Bolnišnične šole na URI Soča in tretješolci OŠ Ledina so v paru preizkušali svoje gibalne spretnosti in zmožnosti v naslednjih igrah: vožnji s kolesom ali vozičkom, tobogan bowlingu (prilagojenem kegljanju) in kerlingu (prilagojenem za tekmovanje v dvorani). Vseh olimpijcev je bilo 40. Pred začetkom iger so obiskovalci, starši, sorojenci, povabljeni goste in drugi dobili medalje zahvale, ker so se udeležili 31. bolnišničnih olimpijskih iger in s svojim sodelovanjem, spoštovanjem, prijateljstvom, povezanostjo podpirajo naše igre.
Častna gostja 31. bolnišničnih olimpijskih iger je bila dobitnica bronaste paralimpijske medalje v lokostrelstvu, Pariz 2024, Živa Lavrinc, ki je s slavnostnim govorom odprla 31. bolnišnične olimpijske igre.
Sledila je bolnišnična olimpijska himna, ki so jo zapeli učenci 3. a razreda OŠ Ledina pod vodstvom razredničarke Natalije Rožnik.
V imenu vseh tekmovalcev 31. BOI je zaprisegel učenec Bolnišnične šole Tibor, prisego fair play (poštene igre) pa sta izmenično brala učenca Bolnišnične šole in OŠ Ledina – Aleksej in Viktor.
Posebna čast, prižig olimpijske plamenice, je tokrat pripadala šestošolcu Bolnišnične šole Tianu ob spremstvu tretješolca Vida z OŠ Ledina.
Igre sta vodila Mateja Pintar Pustovrh, dobitnica zlate paralimpijske medalje v namiznem tenisu, Atene 2004, in Jure Mastnak, intermedijski umetnik.
V uvodnem pozdravu je prisotne nagovoril Roman Jakič, direktor URI Soča, ki ga z bolnišničnimi olimpijskimi igrami povezuje tudi osebna izkušnja. Povedal je: »Dragi otroci, vi ste naši čisto pravi olimpijci. S svojim trudom, nasmehi in energijo nas učite, kaj pomenita vztrajnost in srčnost. Pred 23 leti sem bil prvič v tej telovadnici na bolnišničnih olimpijskih igrah kot očka otroka, ki se je tukaj rehabilitiral. Takrat si z Galom nisva predstavljala, kaj vse bo še mogoče. Moj sin je kasneje kar trikrat nastopil na zimskih paralimpijskih igrah v parasmučanju. To je dokaz, da se velike poti začnejo prav s prvimi malimi, pogumnimi koraki. Včasih celo tukaj, na takem dnevu, kot je danes.«
Najprej je bila na vrsti vožnja s kolesom ali vozičkom, sledil je tobogan bowling, za konec pa so se naši mladi tekmovalci preizkusili v kerlingu.
Po zaključku vsake igre je sledilo podeljevanje medalj. Ob zaključku tekmovanja pa so vsi tekmovalci, olimpijci, dobili priznanja in medalje zahvale za sodelovanje.
Mlade olimpijce so pri igrah spodbujali vrhunski slovenski športniki: dobitnica bronaste paralimpijske medalje v lokostrelstvu, Pariz 2024, Živa Lavrinc in parašportnica v plezanju Manca Smrekar.
Olimpijsko plamenico sta ugasnila učenec Bolnišnične šole Oskar in tretješolka OŠ Ledina Mina. Zaključne misli ob zaprtju 31. BOI je povedala dr. Hermina Damjan, nekdanja vodja otroškega oddelka na URI Soča.
Ko sodelujemo, zmagujemo!
Fotografije: Ivo Rojec
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
april 2025
Avtor: Metoda Leban | Apr 24, 2025 | Oddelki, Tigri
April je mesec, ki se že začne veselo, in sicer z neuradnim praznikom šaljivcev, 1. aprilom, dnevom norcev oziroma šal, potegavščin in domišljije.
Pravijo, da ga je za dan norcev in šaljivcev leta 1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono, in od takrat se vsako leto na ta dan pošalimo in si koga privoščimo ali pa kdo drug nas. Če nismo pozorni in hitro verjamemo vsemu, kar slišimo, nas zelo lahko kdo preseneti s kakšno šalo ali celo potegavščino. Ko veselo zakličejo 1. april, pa se raje kot na jezo in sram, da so nas pretentali, osredotočimo na olajšanje, da povedano ni resnica. Čeprav, če nam je kdo obljubljal zaklad ali kaj lepega, si najbrž močno želimo, da bi bilo res.
Na ta dan moramo biti še bolj kritični tudi do vsega, kar preberemo ali slišimo v medijih. Postala je namreč že tradicija, da se povsod objavi vsaj ena novica, ki je prvoaprilska šala. Ena najodmevnejših je bila objavljena na BBC-ju leta 1957 o drevesih v Švici, na katerih rastejo špageti, ki jih potem obirajo. Veliko ljudi je novici verjelo in v uredništvu poizvedovalo, kje lahko dobijo sadike teh dreves.
Novico si lahko ogledate na povezavi: https://www.google.com/search?client=firefox-b-d&q=bbc+spaghetti+tree#fpstate=ive&vld=cid:ec694bbb,vid:tVo_wkxH9dU,st:0. Bi ji verjeli?
Za šale pa ni nujno, da se končajo, ko je 1. aprila konec. Sploh med mlajšimi otroki je namreč navada, da ko dojamejo, da je 1. april dan, ko se lahko pošalijo in celo malo zlažejo, tudi še naslednjih nekaj dni uživajo v pripovedovanju neresnic in se nato branijo z vzklikom: »Spomin na 1. april!«
Urša Grum
april 2025
Avtor: Tina Žvab | Apr 2, 2025 | Oddelki
Razstava poezije (marec 2025)
V Bolnišnični šoli vsako leto izdamo časopis Utrinke. V njih lahko najdemo kar lepo bero pesmi, ki nastajajo v okviru pouka, kulturnih dni ali pa kar tako, mimogrede, ko ujamemo navdih. V zadnjih treh letih se je nabralo lepo število igrivih, skrivnostnih, navdihujočih verzov in škoda bi bilo, da jih ne bi še kdaj postavili na ogled. Zato smo v letu 2025 ob svetovnem dnevu poezije, ki ga praznujemo 21. marca, v avli Pediatrične klinike razstavili naše literarne umetnine, da bi v lepoti prepletenih verzov uživali tudi obiskovalci in zaposleni. Ker se je okrog nas prebujala pomlad, so našo razstavo krasile origami rože, ki so jih izdelale učenke in dijakinje oddelka otroške psihiatrije.
Da bi poezija še bolj zaživela med nami, smo prav vsakega mimoidočega povabili, da bi jo soustvarjal z nami. V okviru razstave so tako nastajale pesmi z akrostihom, ki smo jih pisali skupaj.
Pokukajte v naše pesmi. Naj nas bogati poezija!
Maja Kos
Avtor: Tina Žvab | Mar 28, 2025 | Oddelki, Žogice nogice
Vpogled v preteklost lahko doživimo na različne načine. Lahko se je spominjamo v mislih, ob starih fotografijah, filmih, predmetih ali naslikanih podobah.
V mesecu marcu smo motrili niz stavb v mehkih in umirjenih barvah, ki nam je pričaral vtis miru in tišine iz preteklosti. Avtor slike Miklos Suba je bil madžarsko-ameriški umetnik. Sprva je bil arhitekt, pozneje pa se je posvetil slikarstvu. Upodabljal je predvsem urbane pokrajine Brooklyna in New Yorka, še posebej tiste dele, ki niso bili tako znani kot znameniti nebotičniki Manhattna. Na svojih slikah je posebno pozornost namenjal arhitekturnim podrobnostim.
Mir in tišina iz preteklosti
Arhitekturno skico je temeljito in subtilno izrisala dijakinja Nerma. Sedmošolka Nina je nadaljevala z barvanjem streh. Nato pa je umetnino v roke vzel slikarski tandem šestošolke Nike in dijakinje Tjaše. Sliko sta v celoti dokončali. Obarvali sta stene hiš, poudarili linije risbe in duhovito dodali še podpis, ki je vključeval imena vseh štirih sodelujočih mladih umetnic. Med delom sta poleg čudovite slike ustvarjali še dragocen medvrstniški odnos, ki ga bosta v prihodnjih mesecih lahko nadgrajevali.
Hiše z oddelka žogic nogic
Umetnina nam je tokrat dala priložnost globljega povezovanja, povezovanja med dekleti, ki doživljajo podobno zgodbo in ki zmorejo resnično razumeti ena drugo.
Ob tej neprecenljivi izkušnji in številnih zanimivih uvidih nas je nagovarjal tudi madžarski pregovor, ki pravi: »Kdor ima kladivo, povsod vidi žeblje.«
Tina Žvab
marec 2025
