Avtor: Tina Žvab | Mar 28, 2025 | Marjetice, Oddelki
V bolnišnični šoli na URI Soča sem se naučila snemati animirani film. Na delavnici animiranega filma je sodeloval tudi moj brat. Priprava takšnega filma naju je navdušila.
Najino navdušenje je spodbudilo starša, da smo doma napisali scenarij, oblikovali figure iz plastelina, izdelali sceno in izbrali primerno glasbeno podlago. Za vikend smo postali pravi režiserji animiranega filma. Skupaj smo pripravili kratek film z naslovom Rojstni dan. Ob tem smo se zares zabavali.
Ponosni vas vabimo, da si naš filmček ogledate!
Mia, 9 let
Sabina Andlovic
Tanja Babnik
marec 2025
Avtor: Metoda Leban | Mar 28, 2025 | Ježki in slončki, Oddelki
V marcu smo se posvetili ustvarjanju iz papirja. Učenci so s posebnim veseljem oblikovali cvetove iz barvnega papirja ter ustvarjali unikatne voščilnice s prisrčnimi sporočili. Vsak izdelek je nastal z mislijo na mamice, ki jih bomo s temi darilci razveselili in jim polepšali praznični dan.
Ste vedeli, da ima materinski dan zanimivo zgodovino? Prvič se je pojavil v antični Grčiji kot praznik v čast boginje Ree, matere vseh bogov na Olimpu. Vsako leto so v Reeino čast prirejali velike slovesnosti, kjer so potekale daritve, obredi in procesije. Ljudje so prinašali darove, kot so cvetje in sladice, ter se zahvaljevali boginji za življenje in rodovitnost zemlje. Ta starodavna tradicija je kasneje vplivala na razvoj sodobnega materinskega dne, ki ga danes obeležujemo po vsem svetu. V sodobni obliki so ga na pobudo Anne Jarvis začeli obeleževati v ZDA leta 1908. Datum praznovanja se po svetu razlikuje. V nekaterih državah, med drugim v ZDA, ga praznujejo drugo nedeljo v maju, medtem ko ga v Sloveniji obeležujemo 25. marca.
Naj bo materinski dan priložnost, da se zahvalimo mamam za vso ljubezen, skrb in toplino, ki nam jo vsak dan nesebično podarjajo.
Ines Polončič
marec 2025
Avtor: Metoda Leban | Mar 28, 2025 | Čebelice, Oddelki
Že vrsto let sodelujemo z Moderno galerijo in z Muzejem sodobnih umetnosti. Tudi tokrat so se v muzeju na povabilo z veseljem odzvali. Gospa Dana Terzić nas je obiskala 13. marca in šolarjem na oddelku predstavila razstavo Spomeniki, načrti in utopije Sama Duranta, ki je na ogled v Muzeju sodobnih umetnosti na Metelkovi v Ljubljani.
Sam Durant (rojen 1961 v ZDA) je multimedijski umetnik, ki se v svojih delih ukvarja z družbenimi, političnimi in kulturnimi vprašanji. V razstavi z naslovom Spomeniki, načrti in utopije vabi obiskovalce k sodelovanju pri zamišljanju prihodnosti z ustvarjanjem spomenikov. Na ta način postaja razstava kolektivno umetniško delo, saj jo obiskovalci soustvarjajo.
Dana nam je prinesla veliko raznovrstnega materiala: kamenje, raznovrstne žice, lesene kroglice, stiropor, les, deščice, blago, karton in še mnogo drugega. Iz vsega tega so šolarji ustvarili svoje spomenike.
Kresalo se je od zamisli, razreševali smo dileme, na kakšen način te zamisli tudi udejanjiti.
Na spodnjih fotografijah vam predstavljamo spomenike, ki so nastali.
Maks je oblikoval vesoljčka, ki simbolizira prijateljstvo, Anže pa je takole opisal svoj spomenik:» Predstavlja žensko, ki je bila glavna in je imela kačo okoli sebe. Je simbol ljubezni, prijateljstva in miru.«
Amadejev spomenik predstavlja dobo odkritja in moč, ki jo je takrat pridobilo človeštvo. Zadnji spomenik pa je skupinsko delo vseh nas: Dane, mene in treh ustvarjalnih fantov: Maksa, Anžeta in Amadeja. Simbolizira sodelovanje, prijateljstvo, raznolikost, osebni prostor ter povezanost ljudi in živali.
Vse štiri spomenike je Dana odnesla v Muzej sodobnih umetnosti, kjer jih bo postavila na že omenjeno razstavo v park med druge spomenike, ki so jih ustvarili obiskovalci. Tako skupaj sooblikujemo vizijo prihodnosti.
Vabljeni v Muzej sodobnih umetnosti!
Metoda Leban Dervišević
marec 2025
Avtor: Metoda Leban | Mar 28, 2025 | Levčki, Oddelki
V mesecu marcu, natančneje 14. marca, obeležujemo mednarodni dan matematike. Levčki smo ta mesec zaznamovali z nekaj več matematičnega ustvarjanja in raziskovanja. Z mislijo na ta poseben dan smo raziskovali, kaj vse matematika pomeni in kje vse se skriva v našem vsakdanjem življenju.
Pogovarjali smo se o tem, kaj je matematika in zakaj je pomembna, ter se spraševali, ali se matematike lahko dotaknemo in jo začutimo. Skupaj smo delili svoje izkušnje z učnim predmetom matematika in odkrivali, kako lahko vključimo matematiko v različne dejavnosti. Ob tem smo bili zelo ustvarjalni.
S pomočjo različnih predmetov smo sestavljali preproste ritmične vzorce, kar nas je popeljalo v svet matematičnih pravilnosti in ponavljanj.
Z uporabo zobotrebcev in plastelina smo ustvarjali geometrijska telesa, kar nam je omogočilo, da smo si bolje predstavljali tridimenzionalne oblike in njihove lastnosti.
Iz konstrukcijskih kock Polydron smo sestavljali različne oblike in se učili o simetriji in geometriji.
Risali smo tudi fraktalne risbe in tako ustvarili zanimive vzorce ter se spraševali, ali kje v naravi lahko vidimo podobne.
Ustvarjanje simetričnih oblik nas je popeljalo v svet simetrije in ravnotežja v umetnosti in naravi.
Na koncu smo matematiko povezali z umetnostjo. Iz das mase smo oblikovali števke, kar je bila ustvarjalna in zabavna priložnost, da smo matematiko prenesli iz glave in knjig v naš vsakdanji svet.
Marec je bil torej resnično matematično obarvan mesec, poln raziskovanja, ustvarjalnosti in učenja skozi igro in umetnost!
Urška Mihevc
marec 2024
Avtor: Metoda Leban | Mar 28, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
V oddaji Literarna matineja so nosilci in pobudniki Dneva branja, ljubezni in navdiha celostno predstavili pobudo, da bi 5. marec, rojstni dan Mance Košir, postal vseslovenski praznik branja. https://ars.rtvslo.si/podkast/literarna-matineja/173250796/175111825
Manca Košir, pisateljica, bralka, navdihovalka in še mnogo več, se je rodila 5. marca 1948, umrla pa je 2. maja 2024.
Za letošnji 5. marec so njeni prijatelji predlagali, naj ga praznujemo kot Mančin dan branja, ljubezni in navdiha.
Kako? Z druženjem, branjem, prijaznostjo …
Tudi mi smo ga obeležili na ta način.
Nekaj Kosovelovih verzov in Mančino misel delimo tudi z vami.
Obcestna svetilka
Bodi svetilka, če ni ti
mogoče biti človek;
ker težko je biti človek.
Človek ima samo dve roki,
pomagati pa bi moral tisočerim.
Bodi zato obcestna svetilka,
ki sveti tisoč veselim v obraz,
ki sveti samotnemu, blodečemu.
Bodi svetilka z eno lučjo,
človek v magičnem kvadratu,
z zeleno roko znamenja dajoč.
Bodi svetilka, svetilka,
svetilka.
Srečko Kosovel
Misel Mance Košir:
Ljudje smo ustvarjeni kot darila. In če smo ustvarjeni kot darilo, torej bodimo darilo! Tudi če se ne zavedamo, da smo darilo drugim, smo.
Andreja Čušin Gostiša
marec 2025
Avtor: Metoda Leban | Mar 28, 2025 | Oddelki, Tigri
Živali zelo pogosto nastopajo v našem humorju in šalah. Ti dve cvetki so na primer otroci prijazno delili z nami v marcu:
– Dve sraki na cesti zagledata sijoč pljunek. Prva reče: “Glej, broška.” Druga jo pobere in navdušeno odvrne: “Ne, verižica je!”
– Dve šivanki zagledata ježa, ki gre mimo, in ena reče: “Glej, avtobus!”
Vprašanje pa je, ali tudi živali poznajo humor. Znanstveniki pravijo, da se zagotovo smejijo. V eni od raziskav so našteli kar 65 vrst živali, ki se smejijo, medtem ko se na primer ribe, dvoživke in plazilci ne.
Tiste, ki se smejijo, so večinoma sesalci, najbolj razigrani so seveda primati, med naštetimi vrstami pa sta tudi dve vrsti ptic.
Zanimive so tudi podgane, ki se ne le smejijo, ampak so tudi zelo žgečkljive.
Težje pa je odgovoriti na vprašanje, ali imajo živali smisel za humor. Nekateri znanstveniki so prepričani, da je tudi ta odgovor pritrdilen, vendar je to težje dokazati in je odvisno od tega, kako humor opredelimo.
Urška Grum
marec 2025
