Avtor: Metoda Leban | Feb 2, 2025 | Ježki in slončki, Oddelki
Na bolnišničnem oddelku smo januar posvetili ustvarjanju z glino in preizkusili eno najstarejših tehnik oblikovanja – tehniko »pinching« ali ščipanje. Ta preprosta, a učinkovita metoda, pri kateri s stiskanjem s prsti nežno oblikujemo glineno posodo, sega več tisoč let v preteklost.
Uporabljali so jo že v prazgodovini, saj ne zahteva posebnih orodij – le roke in domišljijo. Prve posode, narejene s to tehniko, so nastale v neolitski dobi in služile shranjevanju hrane ter tekočin. Arheološke najdbe dokazujejo, da so se s takšnim oblikovanjem ukvarjala mnoga starodavna ljudstva, od Azije do Amerike, saj je bil glineni material enostavno dostopen in izjemno uporaben.
Otroci in njihovi starši so z veseljem sodelovali pri ustvarjanju, oblikovali so skodelice, krožnike, svečnike in druge unikatne izdelke. Izdelke so nato pobarvali kar s tempera barvami ter jih čez nekaj dni ponosno odnesli domov.
Ustvarjalno vzdušje na oddelku je znova dokazalo, da glina ni le material, temveč vez med ljudmi. Oblikovanje gline pomirja, spodbuja motorične sposobnosti ter omogoča izražanje čustev na sproščen in kreativen način. Delo z glino je vsem sodelujočim prineslo zadovoljstvo, sprostitev in priložnost za izražanje lastne domišljije. Januar je tako minil v duhu ustvarjalnosti in odkrivanja bogate zgodovine oblikovanja z glino, ki ostaja pomemben del človeške kulturne dediščine.
Ines Polončič
januar 2025
Avtor: Metoda Leban | Jan 31, 2025 | Levčki, Oddelki
V novem letu levčki nadaljujemo z ustvarjanjem.
Učenec 7. razreda je navdušen nad srednjim vekom in vsem iz tega obdobja. Sprejel je izziv izdelati zgradbo iz papirja. Zamislil si je maketo cerkve, kot si predstavlja, da je izgledala v srednjem veku.
Delo je potekalo v več fazah. Najprej je bilo potrebno izdelati konstrukcijo. Iz papirja je izdelal papirnate slamice in jih sestavil skupaj.
Papirnate slamice
Ogrodje je oblepil z belim šeleshamerjem, za kritino pa je uporabil rjavi papir, ki spominja na les, saj so bile manjše cerkve v tistem obdobju prekrite s skodlami. Na koncu je dodal tudi zvon, kar daje maketi še bolj avtentičen videz.
Prekrivanje konstrukcije
Učenčeva predanost in pozornost do detajlov odražata njegovo strast do zgodovine in umetnosti srednjega veka. Pa tudi navdušenje nad glasbo iz tega obdobja, ki se je med samim ustvarjanjem vrtela v ozadju (https://www.youtube.com/watch?v=cPkLhSVtPS4&list=PL2A8ACDC16C83D47E).
Cerkev v nastajanju
V načrtu je, da bo po končanem projektu na oddelku slavnostno odkritje izdelka, da bodo tudi ostali lahko občudovali to čudovito maketo.
Tik pred zaključkom
Cerkev sv. Mihaela
Urška Mihevc
januar 2025
Avtor: Metoda Leban | Jan 30, 2025 | Čebelice, Oddelki
Društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi je Kliničnemu oddelku za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo kupilo zbirko knjig.
Hospitalizirane otroke bodo razveseljevali trenutno najbolj priljubljeni stripi in njihovi junaki: Skrivnost Tintne gore, Jan Pančur in pustna gobokalipsa, 104-nadstropna hišica na drevesu, Mumini, Sardina v vesolju, Luka iz bloka in Hilda in ptičja parada.
Naj vam danes predstavimo Hildo in ptičjo parado. To je četrta knjiga iz serije stripov avtorja Luka Pearsona.
Hilda je radovedna in pogumna deklica, ki raziskuje skrivnosti novega mesta, kamor se je preselila s svojo mamo. Sooča se z izzivom navezovanja stikov v neznanem okolju in pomaga nenavadni ptici, Velikemu krokarju, obuditi spomin. Med iskanjem rešitve naleti na čarobna bitja in odkrije tudi nekatere globoke resnice o mestu in njegovih ljudeh.
Z Velikim krokarjem se Ptičja parada lahko nadaljuje. Hilda dojame, da tudi mesto nosi svojo čarovnijo, čeprav se na prvi pogled zdi manj magično kot narava. Nauči se, kako lahko v svojem življenju združi oba svetova – mestni svet in čarobni svet narave.
Strip ponuja bogato ilustrirane prizore in pomembne teme, kot so pripadnost, prilagajanje in prijateljstvo, ter ohranja Hildin značilen občutek čudenja in raziskovanja.
Zgodbo smo na oddelku poustvarjali z ilustracijami glavne junakinje in z izdelavo krokarjev v obliki tehnike origami.
Če obožujete zgodbe, ki so polne magičnih bitij, pustolovščin in srčnih trenutkov, potem vzemite v roke stripe o deklici Hildi.
Metoda Leban Dervišević
januar 2025
Avtor: Metoda Leban | Jan 30, 2025 | Marjetice, Oddelki
Voda, ta čudežni element, ki prežema naš planet in naše življenje, je vir življenja, navdiha, mogočne moči in tihe lepote. Čeprav se nam lahko včasih zdi samoumevna, pa brez nje ne bi bilo življenja.
Na naravoslovnem dnevu smo z učenci Bolnišnične šole na URI Soča spoznavali pot vode in kroženje vode.
Z videoposnetkom Kroženje vode in poskusom Kako nastanejo oblaki so učenci spoznali nastanek vode.
Učenci so bili najbolj navdušeni nad izvajanjem poskusov, predvsem nad Cevkovimi poskusi, ki so jim bili v pomoč pri izvedbi in razlagi drugih poskusov.
Učenci so pri delu zelo dobro sodelovali in si pomagali.
Tanja Babnik
Sabina Andlovic
januar 2025
Avtor: Metoda Leban | Jan 29, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
V letošnjem šolskem letu smo spoznavali tudi zgodbo Friderika in Veronike. Ko sem pripravljala to novičko, pa sem izvedela, da je občina Kočevje kulturno tematsko leto 2025 poimenovala 600 let – Veronika in Friderik. Temelji namreč na dogodkih, ki so se na Kočevskem odvijali pred šestimi stoletji. Na spletni strani so zapisali tako:
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina, ki se je zapisala ne samo v slovensko, temveč tudi srednjeevropsko zgodovino, poseben pečat pa so pustili tudi v naših krajih. Veronika Deseniška in Friderik Celjski sta namreč odigrala ključno vlogo v tragični ljubezenski zgodbi, katere srečnejši del se je odvil prav na Kočevskem.
Po smrti prve žene Elizabete se je najstarejši sin Hermana II. Celjskega, Friderik II., poročil z Veroniko Deseniško. S Hermanovega vidika je bila poroka nezaželena, saj naj bi omadeževala čast celjske rodbine, ki si je z vojnami in diplomacijo, pa tudi s porokami, utirala svojo politično pot. Zaljubljenca sta se umaknila od oči javnosti in zatočišče našla na Kočevskem na gradu Fridrihštajn, ki ga je dal v letih 1422–1425 postaviti Friderik. Herman ni odnehal pri njunem preganjanju, saj se z zvezo nikakor ni mogel sprijazniti. Fridrihštajn je dal razrušiti, Friderika zapreti, Veronika pa se je nekaj časa uspešno skrivala. Ko so jo ujeli, so ji sodili zaradi čarovništva, kar velja za prvi čarovniški proces na naših tleh. Veronika je bila oproščena obtožb, vendar Herman s tem ni bil zadovoljen. Zapreti jo je dal v grad Ojstrica, kjer so jo oktobra 1425 utopili.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Znak tematskega leta, ki grafično prikazuje obraza Friderika in Veronike z rdečim srcem v sredini
Logotip tematskega leta 2025 je izdelala grafična oblikovalka Tara Novak.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Na predvečer drugega dne pa naj bi sodniki po legendi izjavili: „Gospod ban! Pri tem dekletu ni najti nobene krivde, kaj šele zločina. Goji samo veliko ljubezen do vašega sina Friderika. Ampak, presvetli ban, ljubezen nikoli ni bila greh, kaj šele zločin. Ljubezen je ena od najlepših človeških vrlin! S tem je naše delo, presvetli ban, končano.“
https://www.veliki-tabor.hr/si/o-muzeju/pregled/legenda-o-veroniki-deseniski
Veroniko so pokopali v Braslovčah, Friderik II. pa jo je kasneje dal prenesti v samostansko cerkev kartuzijanskega samostana Jurklošter.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Veronika_Deseni%C5%A1ka
Ta tragična ljubezenska zgodba je bila in je še danes znana tako na Kočevskem, kot drugod po Sloveniji, pa tudi v tujini. Postala je nekakšen simbol pristne ljubezni. Mnogi jo primerjajo z zgodbo Romea in Julije. Veronika in Friderik sta postala junaka številnih literarnih del in uprizoritev.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Andreja Čušin Gostiša
januar 2025
Avtor: Metoda Leban | Jan 29, 2025 | Hobotnice, Oddelki
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu. Večina kmečkih in poljedelskih opravil je bila namreč prepuščena spretnosti in doslednosti opazovanja narave, kar je označilo letne čase in tudi določanje datumov.
Tudi sejmi in sestanki so morali biti vnaprej predvideni za različne ljudi.
Datumi lahko temeljijo na zaznavnem gibanju astronomskih teles.
Do srednjega veka je bila glavna naloga astronomov izdelava koledarjev za družbene in kronološke potrebe, čeprav ta naloga tudi danes ni zamrla. Koledar ni bil vedno popolnoma zavezan beleženju prav vsakega dneva ali prav vsake ure.
Koledarski sestavi:
Lunin koledar je usklajen z gibanjem Lune.
Sončev koledar temelji na opazovanju letnih časov, ki so usklajeni z gibanjem Lune in vrtenjem Zemlje okoli Sonca.
Planetni koledar je določena časovna doba, ki temelji na več vidnih gibljivih telesih na nebu; primer je recimo teden.
Koledarji, ki so dandanes v uporabi:
gregorijanski koledar, julijanski koledar, Milankovićev koledar (prenovljen julijanski koledar), kitajski koledar, japonski koledar, judovski koledar, muslimanski koledar, iranski koledar, hindujski koledar, popravljen julijanski koledar, koptski koledar, tajski Sončev koledar (suriyakati), zoroastrov koledar (vključuje parsi), malajalamski koledar, bahajski koledar (bahá’íjev koledar), astronomski koledar.
V Evropi in Sloveniji uporabljamo julijanski koledar, ki ima 12 mesecev.
Nekoč so v Sloveniji v pomoč kmetovalcem izdajali Slovenski koledar oz. setveni koledar. Pogosto v knjižicah, ki so se imenovale pratike. Tak koledar je kmetovalcem služil v pomoč pri načrtovanju kmečkih opravil. Vanj pa so si lahko tudi zapisovali.
Veronika, 4. letnik
Drugošolec pa se je učil imena dni v tednu, imena mesecev in letne čase. Ker je to zelo zahtevna naloga, mu je pomagal terapevtski pes Nyx.
Da pa je bila mera zvrhana, se je moral drugošolec vsa ta nova imena naučiti še v angleščini. Pri tem so mu bile v pomoč različne pesmice.
https://www.youtube.com/watch?v=5enDRrWyXaw
https://www.youtube.com/watch?v=7AvNq2CQnOI
Poslušajte jih še vi.
Mojca Topić
januar 2025
