Avtor: Metoda Leban | Apr 24, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/barok-v-sloveniji?id=6170
Letošnje leto je na Slovenskem posvečeno tudi baroku. 17. aprila 2025 so v Narodni galeriji odprli razstavo Barok v Sloveniji.
Razstava Barok v Sloveniji. Slikarstvo in kiparstvo je del obsežnega projekta treh državnih muzejev – Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje – ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij – Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU. Na ogled bo od 10. aprila do 9. novembra, sicer pa se letos obeta tudi vrsta drugih dogodkov, ki bodo osvetljevali baročno umetnost v Sloveniji.
https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/cas-razkosja-in-v-nebo-zazrtih-svetnikov-po-60-letih-nova-razstava-barocne-umetnosti-v-sloveniji/742140
Barok je umetnostni slog, ki se je oblikoval v zgodnjem 17. stoletju v Rimu in se nato razširil po celotni Evropi, močno pa je vplival tudi na umetnostno podobo današnje Slovenije. Izraz izhaja iz portugalske besede »barocco«, ki pomeni biser nepravilne oblike, in je sprva v negativnem smislu označeval vse, kar je bilo zavito, preobloženo in nenavadno. Tako v Italiji kot drugod po Evropi so oblike umetnostnega izraza 17. in 18. stoletja sicer izredno raznolike, a kot skupne značilnosti lahko izpostavimo vsaj razkošnost, dinamičnost, dramatičen kontrast med svetlobo in senco ter poudarjen čustveni naboj.
https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/barok-v-sloveniji?id=6170
V obdobju baroka je na Slovenskem deloval tudi pridigar Janez Svetokriški. Zaključimo ta zapis z odlomkom njegove pridige.
»Ta svet je ena komedija; inu ravnu kakor per komediji se ne gleda, kdo je krajl ali gospud ali kmet, temuč kdo zna dobru svojo peršono naprej prnesti (inu velikukrat ta, kateri ima peršono eniga kmeta per komediji, vekši šenkingo doseže, kakor ta, kateri ima krajlevo peršono) – taku tudi če en kmet, en delavc & c. dobro živi v svojim stanu, more tulikajn lona si zaslužit per Bogu kulikajn en krajl ali duhovni.«
https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/2403-17-oktober
Ali če njegovo misel prosto povzamemo v današnji slovenščini:
Ta svet je komedija; ni važno, kakšnega porekla si, ali si bogat ali reven, važna so tvoja dejanja.
Andreja Čušin Gostiša
april 2025
Avtor: Metoda Leban | Mar 28, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
V oddaji Literarna matineja so nosilci in pobudniki Dneva branja, ljubezni in navdiha celostno predstavili pobudo, da bi 5. marec, rojstni dan Mance Košir, postal vseslovenski praznik branja. https://ars.rtvslo.si/podkast/literarna-matineja/173250796/175111825
Manca Košir, pisateljica, bralka, navdihovalka in še mnogo več, se je rodila 5. marca 1948, umrla pa je 2. maja 2024.
Za letošnji 5. marec so njeni prijatelji predlagali, naj ga praznujemo kot Mančin dan branja, ljubezni in navdiha.
Kako? Z druženjem, branjem, prijaznostjo …
Tudi mi smo ga obeležili na ta način.
Nekaj Kosovelovih verzov in Mančino misel delimo tudi z vami.
Obcestna svetilka
Bodi svetilka, če ni ti
mogoče biti človek;
ker težko je biti človek.
Človek ima samo dve roki,
pomagati pa bi moral tisočerim.
Bodi zato obcestna svetilka,
ki sveti tisoč veselim v obraz,
ki sveti samotnemu, blodečemu.
Bodi svetilka z eno lučjo,
človek v magičnem kvadratu,
z zeleno roko znamenja dajoč.
Bodi svetilka, svetilka,
svetilka.
Srečko Kosovel
Misel Mance Košir:
Ljudje smo ustvarjeni kot darila. In če smo ustvarjeni kot darilo, torej bodimo darilo! Tudi če se ne zavedamo, da smo darilo drugim, smo.
Andreja Čušin Gostiša
marec 2025
Avtor: Metoda Leban | Feb 21, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
Kot sem zapisala v januarski novički, smo v letošnjem šolskem letu spoznavali tudi zgodbo Friderika in Veronike, ki smo vam jo predstavili s pomočjo različnih virov. Njuno zgodbo smo primerjali tudi z zgodbo Romea in Julije.
Tokrat vam v branje priporočamo roman Karla Gržana Friderik in Veronika.
Pater Karel Gržan je duhovnik, pisatelj, magister teologije in doktor literarnih ved ter avtor več literarnih, strokovnih, poučnih knjig in člankov.
https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/friderik-in-veronika.html
V Bukli predstavijo avtorjevo knjigo takole:
Kar je bila za Romea in Julijo Verona, je bil za Friderika in Veroniko Jurklošter, zatočišče in kraj poslednjega počitka, in kar je bil za Romea in Julijo pater Lorenzo, je bil za Friderika in Veroniko prior Arnold, zaščitnik in zaupnik, ki je nesrečna zaljubljenca branil, dokler je le lahko. Pomembno vlogo odigra tudi jurkloštrski samostan, ki še danes skriva nekatere neodkrite skrivnosti tragične ljubezenske zgodbe. Te želi pater Karel Gržan razkriti v spremni besedi k svoji presunljivi pripovedi.
V sfero neminljive ljubezni zgodbo povzdigujejo tudi subtilne ilustracije Severine Trošt Šprogar.
https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/friderik-in-veronika.html
Avtor je na eni izmed predstavitev knjige, v Celju, izpostavil, da je zgodba o Romeu in Juliji izmišljena, vendar v Verono privablja obiskovalce iz celega sveta, medtem ko je zgodba o Frideriku in Veroniki resnična, a je ne znamo ovrednotiti. “Ta zgodba je popolna uspešnica, nanjo smo lahko ponosni,” je dodal.
htps://www.celje.info/kultura/pater-karel-grzan-o-frideriku-in-veroniki-na-to-zgodbo-smo-lahko-ponosni
Za pokušino pa še odlomek iz knjige (stran 27):
»Vsak mora biti gospodar svojih misli,« mu je odvrnil Arnold. »Kamor jih spusti, tja ga vodijo! Grof Herman, kot menih vas svarim: pazite, kam spuščate svojo misel, da vas ne spelje v pogubo!«
Andreja Čušin Gostiša
februar 2025
Avtor: Metoda Leban | Jan 29, 2025 | Oddelki, Pikapolonice
V letošnjem šolskem letu smo spoznavali tudi zgodbo Friderika in Veronike. Ko sem pripravljala to novičko, pa sem izvedela, da je občina Kočevje kulturno tematsko leto 2025 poimenovala 600 let – Veronika in Friderik. Temelji namreč na dogodkih, ki so se na Kočevskem odvijali pred šestimi stoletji. Na spletni strani so zapisali tako:
Celjski grofje so bili pomembna plemiška rodbina, ki se je zapisala ne samo v slovensko, temveč tudi srednjeevropsko zgodovino, poseben pečat pa so pustili tudi v naših krajih. Veronika Deseniška in Friderik Celjski sta namreč odigrala ključno vlogo v tragični ljubezenski zgodbi, katere srečnejši del se je odvil prav na Kočevskem.
Po smrti prve žene Elizabete se je najstarejši sin Hermana II. Celjskega, Friderik II., poročil z Veroniko Deseniško. S Hermanovega vidika je bila poroka nezaželena, saj naj bi omadeževala čast celjske rodbine, ki si je z vojnami in diplomacijo, pa tudi s porokami, utirala svojo politično pot. Zaljubljenca sta se umaknila od oči javnosti in zatočišče našla na Kočevskem na gradu Fridrihštajn, ki ga je dal v letih 1422–1425 postaviti Friderik. Herman ni odnehal pri njunem preganjanju, saj se z zvezo nikakor ni mogel sprijazniti. Fridrihštajn je dal razrušiti, Friderika zapreti, Veronika pa se je nekaj časa uspešno skrivala. Ko so jo ujeli, so ji sodili zaradi čarovništva, kar velja za prvi čarovniški proces na naših tleh. Veronika je bila oproščena obtožb, vendar Herman s tem ni bil zadovoljen. Zapreti jo je dal v grad Ojstrica, kjer so jo oktobra 1425 utopili.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Znak tematskega leta, ki grafično prikazuje obraza Friderika in Veronike z rdečim srcem v sredini
Logotip tematskega leta 2025 je izdelala grafična oblikovalka Tara Novak.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Na predvečer drugega dne pa naj bi sodniki po legendi izjavili: „Gospod ban! Pri tem dekletu ni najti nobene krivde, kaj šele zločina. Goji samo veliko ljubezen do vašega sina Friderika. Ampak, presvetli ban, ljubezen nikoli ni bila greh, kaj šele zločin. Ljubezen je ena od najlepših človeških vrlin! S tem je naše delo, presvetli ban, končano.“
https://www.veliki-tabor.hr/si/o-muzeju/pregled/legenda-o-veroniki-deseniski
Veroniko so pokopali v Braslovčah, Friderik II. pa jo je kasneje dal prenesti v samostansko cerkev kartuzijanskega samostana Jurklošter.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Veronika_Deseni%C5%A1ka
Ta tragična ljubezenska zgodba je bila in je še danes znana tako na Kočevskem, kot drugod po Sloveniji, pa tudi v tujini. Postala je nekakšen simbol pristne ljubezni. Mnogi jo primerjajo z zgodbo Romea in Julije. Veronika in Friderik sta postala junaka številnih literarnih del in uprizoritev.
https://www.kocevje.si/objava/1037899
Andreja Čušin Gostiša
januar 2025
Avtor: Metoda Leban | Dec 2, 2024 | Oddelki, Pikapolonice
Gregorčičev slap
Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 na Vrsnem pri Kobaridu, umrl pa je 26. novembra 1906 v Gorici.
Letos obeležujemo 180. letnico njegovega rojstva.
O pesniku, goriškemu slavčku, in njegovi prekrasni pesmi Soči smo pisali že v letu 2016, ko je bila 110. obletnica njegove smrti (https://www.bolnisnicna-sola.si/2016/12/06/simon-gregorcic/),
danes pa dodajamo še nekaj zanimivosti.
Gregorčičeva rojstna hiša je že od leta 1966 muzej, po katerem še vedno vodijo njegovi sorodniki. FOTO: Igor Modic/Delo
https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/simon-gregorcic-se-vedno-povezuje-svojo-druzino
Gregorčičev slap pa je prvi in najvišji slap na potoku Volarja. Visok je 88 m in se nahaja med vasjo Selce in Vrsno. Do slapu pelje pešpot z izhodiščem v vasi Selce. Pohod traja približno eno uro. Poleg tega slapa je v t. i. Dolini slapov nad vasjo Selce še nekaj drugih slapov na potoku Malenšček in Volarja. Največji je slap Brinta, znan pa je še spodnji Gregorčičev slap. (Wikipedia)
V branje pa vam predlagamo naslednjo Gregorčičevo pesem:
KLJUBUJ USODI!
Kljubuj usodi,
mož sam svoj bodi!
Karkoli naj se ti zgodi,
usode gospodar si – ti.
Si ti! Če res, če cel si mož,
i svoj i njej gospod ti boš.
Usode ni,
usoda svoja – to si ti!
Andreja Čušin Gostiša
november 2024
Avtor: Metoda Leban | Okt 25, 2024 | Oddelki, Pikapolonice
https://www.o-aavelenje.ce.edus.si/mali-princ/
Ste vedeli, da je Mali princ, knjiga, katere avtor je Antoine de Saint-Exupéry, po prevajanosti v svetu na 3. mestu, takoj za Biblijo in Koranom?
Mali princ (deček) obiskuje različne planete, sreča pa se tudi z avtorjem knjige.
Avtor v knjigi govori o tem, da se otroci in odrasli včasih ne razumejo. Ali drugače: da morajo odrasli v sebi ohraniti otroka, če naj vidijo to, kar vidijo otroci. Tako pravijo tudi otroci.
Za pokušino nekaj citatov iz Malega princa.
Mali princ o svoji cvetici:
»Vidim, da nisem ničesar razumel! Moral vi jo bil soditi po dejanjih, ne po besedah. Dišala mi je in mi cvetela. Nikoli bi ne bil smel pobegniti! Za temi nedolžnimi zvijačicami bi moral slutiti skrito nežnost. Cvetice so tako neuravnovešene! Toda bil sem premlad, da bi znal ljubiti.« (stran 34)
Trgovec o zvezdah:
»Milijon tistih majhnih stvarc, ki jih včasih vidimo na nebu.«
»Zlatih stvarc, ki navdajajo lenuhe s sanjarijami. Toda jaz sem resen človek! Nimam časa za sanjarjenje.« (stran 44)
Citati so iz izdaje Mladinske knjige leta 1982.
Veselo pot skozi vesolje želimo.
Andreja Čušin Gostiša
oktober 2024
