Voščilnice

V decembru so šolarji in šolarke izdelovali voščilnice. Ob delu smo se pogovarjali o različnih vrstah voščilnic, o njihovi vsebini, komu jih lahko pošljemo in še marsikaj zanimivega.

Potrebovali smo škarje, okrasne lepilne trakove, različne barvice, bleščice, lepilo … DSC_0546

Dragi sošolci, sošolke in učiteljica!

Želim vam vesele praznike.

V šolo pridem po novem letu.

Mia, 3. r

DSC_0547
Sarina babica se bo gotovo razveselila pozdravov. DSC_0549
Snežak bo razveselil Matičevega prijatelja, ki živi v Kanadi. DSC_0550

Irena Nemanič
december 2016

Prva ura programiranja

Oktobra poteka evropski teden programiranja. Program Scratch je zelo primeren za učenje osnov programiranja, saj gre za vizualni programski jezik, ki teče na brskalniku. Za učenje so na voljo navodila, ki nas po korakih vodijo do cilja.
Anja je učenka osmega razreda. Do sedaj ni še nikoli programirala. V eni šolski uri je animirala svoje ime in dodala zvok. Kot je povedala, se je ob delu zabavala in se veliko naučila. Po njenem mnenju je delo enostavno, rezultati pa se hitro vidijo. Pomembno se ji je zdelo, da so ukazi v slovenščini. S klikom na video si lahko pogledamo, kako ji je uspelo.

 

 

Irena Nemanič
oktober 2016

 

Žejni papirnati robčki

Za poskus smo si pripravili tri steklene kozarce, modro in rumeno jedilno barvo, papirnate robčke.

Kozarce smo postavili v vrsto. V prvi in tretji kozarec smo nalili vodo skoraj do vrha. V prvi kozarec smo dodali modro jedilno barvo, v tretjega pa rumeno. Dva papirnata robčka smo zvili v trak. Prvi trak smo pomočili v kozarec z rumeno barvo, drugi del traku pa smo dali v prazen kozarec. Tako smo naredili tudi pri kozarcu z modro barvo. Počasi sta barvi lezli po robčkih v prazen kozarec. Barvi sta se pomešali in nastala je zelena barva. Čez dve uri je bila obarvana voda v vseh kozarčkih enako visoka.

Učenci na Ortopedski kliniki

thumbnail_polžkisep01

Priprava poskusa

thumbnail_Polžki SEP 02

Rumena in modra dasta zeleno

 

Irena Nemanič
september 2016

Spomini na osamosvojitev Slovenije

Na Ortopedski kliniki smo zbrali nekaj spominov na dneve pred petindvajsetimi leti, ko je Slovenija postala samostojna država.

Fizioterapevtka Andreja
Bil je navaden delovni dan, mož je bil pri teritorialni obrambi. Zvečer sem s tastom in taščo gledala proslavo po televiziji. Zjutraj sem šla v službo, iz Domžal v Ljubljano, z vlakom. Bilo je veliko ljudi, več kot po navadi, na cesti pa ni bilo nobenega avtomobila. Videla sem en tank in sem si mislila, da imajo vojaki vaje. Šele v službi sem ugotovila, da je vojna.

Vzgojiteljica Maja
Bila sem noseča. Zvečer sem bila na prireditvi na Vrhniki, kjer je smučarka Mojca Suhadolc posadila lipo. Zjutraj so bili tanki. Zaradi vojne ni bilo tečaja za bodoče mamice, ampak sem brez težav (prvič) rodila.

Učiteljica Irena
Bil zadnji šolski dan. Zvečer sem urejala dokumentacijo in mimogrede spremljala proslavo po televiziji. Ob enih ponoči sva šla z možem v center Ljubljane na kratek sprehod. Zunaj je bilo še veliko ljudi. Zjutraj sem prižgala TV in zagledala posnetke tankov. Nisem vedela, kaj naj naredim, in sem zbudila moža. Rekel je, naj se ne vznemirjam, in je spal naprej. Nisem vedela, ali naj grem v službo ali ne, pa sem šla …

Sestra Olga
Bila sem v bolniški pred porodniško. Doma sem počivala. Drugi so žagali drva. Na dvorišče je pritekel sosed in rekel, ali smo čisto nori, ali nič ne slišimo. Ustavili smo »cirkular« in povedal nam je, da so bombardirali Krvavec.

Sestra Nuša
Po končani proslavi v Ljubljani sem se vrnila domov na Brezovico. Ob petih zjutraj me je zbudila mama in mi rekla, naj pogledam ven. Po cesti se je valila kolona tankov. Na poti v službo sem se ustavila pred barikado, v kateri so bile plinske jeklenke. Pogumno sem jih prestavila in se odpeljala naprej. Tistega večera pa vseeno nisem šla domov, ampak sem prespala na kliniki.

Sestra Mija
Ves teden sem bila doma, ker iz Komende nisem mogla priti v Ljubljano. Ob alarmih smo šli z otroki v domačo klet. Da so bili bolj mirni, smo jim dali sladoled. Najmlajši Luka je kasneje, ko nismo bili več v kleti, spraševal, kdaj bo spet preplah, da bo dobil sladoled.

Sestra Tatjana
Najbolj se spomnim, kako smo paciente ob alarmu vozili v zaklonišče Kliničnega centra. Pomagali so vsi. Zaradi pomanjkanja sester sem bila kar ves dan na kliniki. Sestre izven Ljubljane namreč niso mogle priti v službo.

 

Irena Nemanič

Junijsko darilo z gimnazije Poljane

Daril smo vedno veseli, ne glede na letni čas, mesec ali dan, saj obdarovancem pokažejo, da nekdo misli nanje. To je še posebej pomembno, če smo žalostni, osamljeni, če potrebujemo prijazno besedo in pozornost.
Dijaki gimnazije Poljane so v juniju kupili igre in učila za otroke, ki se zdravijo v bolnišnici.
Na Ortopedski kliniki smo preizkusili igri štiri v vrsto in stolp.
Otroci so bili novih iger zelo veseli in so povedali, da si bodo z njimi krajšali čas, preganjali dolgčas in se zabavali.
Hvala, gimnazija Poljane!

Stolp se ni popolnoma podr.

Stolp se ni popolnoma podr.

Po fizioterapiji pa sprostitev s štiri v vrsto.

Po fizioterapiji pa sprostitev s štiri v vrsto.

 

Irena Nemanič

Malo statistike

V mesecu februarju je bilo na ortopedski kliniki bolj malo učencev, zato vam predstavljam statistične ugotovitve dijaka z Enote za adolescentno psihiatrijo, kjer tudi poučujem.

Dijak je pri temi statistika izvedel anketo o starosti mladostnikov. Podatke je vnesel v tabelo in jih razvrstil. Izkazalo se je, da je največ mladostnikov starih 17 let. Povprečna starost pa je 16,3 leta.

polžkiFeb

 

Irena Nemanič