Namišljene in domišljijske štorklje

Ta mesec smo se na oddelku pogovarjali o namišljenih štorkljah, takih, ki lahko obstajajo le v naši domišljiji. Pogovarjali smo se, da bi jih naslikali. In tako je nastalo pet lepih likovnih izdelkov. Pri ustvarjanju svoje risbe so otroci izgled štorkelj nekoliko spremenili. Kombinirali so namreč izgled štorklje s ptičko, muco pevko, miško, krokodilom in debelo drobnokljuno ptičico z malim klobučkom.
Potem smo prebrali dolgo in zanimivo Zgodbo o štorklji in skritem zakladu. Zelo dolga in poučna zgodba je otroke zelo pritegnila, zato smo se o njej tudi pogovarjali. Osrednja tema našega pogovora je bilo doživljanje nastopajočih v zgodbi.
Pri dejavnostih, namenjenih nastanku te oddelčne novičke, je sodelovalo osem otrok. Nastali so lepi likovni izdelki, ki krasijo pano na hodniku pred oddelkom. Na panoju je še natisnjena in barvno obrobljena zgodba o štorklji in skritem zakladu v sedmih delih. Naključni mimoidoči oziroma obiskovalci oddelka se lahko ob njej za trenutek ustavijo in jo preberejo.

Plakat z naslovom Namišljena štorklja.

Andreja Gumilar
februar 2019

Štorklje v Prekmurju

Ta mesec smo se z učenci na oddelku pogovarjali o štorkljah v Prekmurju. Prebrali smo več člankov na to temo.
Zamislili smo se ob naslovu članka »Ali bodo v Prekmurju morali pozabiti na svoj simbol- štorklje?«Štorkelj je namreč zaradi izginjanja močvirnatih travnikov, ki so namenjeni vedno bolj gradnji in drugim dejavnostim človeka, vedno manj.
Prebrali pa smo tudi, kakšen odnos imajo prebivalci Filovcev, Cvetkovcev ter Velike Polane do svojih štorkelj. Čistijo jim gnezda, travnike pokosijo, preden se ptice spomladi vrnejo z juga, nastavljajo jim dodatne podstavke za gnezdenje, čistijo kamnolome, namenjene prehrani in materialu za gnezdenje,in štorklje preštevajo s pomočjo obročkov.
Veliko vedo tudi o njihovih gnezdih. Naprimer, zakaj se zgodi, da štorklja pomeče mladiče iz gnezda. To je velika tragedija za te kraje. To se zgodi, če sta dve gnezdi preveč skupaj in štorklje nimajo dovolj prostora za nabiranje hrane.
Prebrali in pogovarjali smo se tudi o tem,da v zadnjem času vrane vse pogosteje napadajo štorklje, da pa vrabčki s štorkljami živijo v sožitju.
Društva za opazovanje ptic opazujejotudi štorklje, da bi izvedeli čim več o njih.
Članki so nas podučili še o ljudskih modrostih, da prinesejo štorklje, ki gnezdijo na dimnikih, v dom naraščaj in da gnezdijo tam, kjer so dobri ljudje. Zanimivo je bilo prebrati, da prebivalci Prekmurjaupoštevajo rek, da če podereš staro hišo s štorkljinim gnezdom vred, to prinese ogenj na novo postavljeno hišo. Zato v takem primeru za štorkljepostavijo dodaten drog.
Ob branju člankov smo naredili lep plakat, ki zdaj krasi hodnik pred oddelkom in je mimoidočim zanimivo branje.

Plakat z naslovom Štorklje v Prekmurju.

Andreja Gumilar
januar 2019

 

Selitev štorkelj

Ta mesec smo se na oddelku pogovarjali o selitvah štorkelj. Vse pomembne informacije smo o tem našli na spletu. Pri pripravi novičke tega meseca je sodelovalo šest učencev.

O selitvah štorkelj smo se naučili:

  • zakaj so štorklje ptice, ki dobro vedo, kdaj je čas za selitev,
  • kako se začnejo in zakaj obnašati tik pred selitvijo na jug,
  • kam točno potujejo,
  • koliko časa potujejo tja in nazaj in koliko kilometrov pri tem opravijo,
  • na kateri višini v zraku letijo in jadrajo,
  • kaj jim omogoča takšno letenje,
  • zakaj letijo v jatah in koliko jih je v jati,
  • kakšna je njihova pot do Afrike, južno od Sahare in zakaj ravno ta.

Učence je tema zelo pritegnila. Dve učenki pa sta mi pridno pomagali o tej temi izdelati plakat.

Plakat z naslovom Selitve štorkelj

Andreja Gumilar,
december 2018

Razmnoževanje in gnezdenje štorkelj

Z učenci na oddelku smo se pogovarjali o razmnoževanju in gnezdenju štorkelj.

V Sloveniji štorklje gnezdijo v nižinah Gorenjske, v okolici Grosuplja, na Ljubljanskem barju, na Dolenjskem in v Prekmurju.

Bele štorklje se parijo med februarjem in aprilom. V tem času si zgradijo gnezda, ki so okrogla, s premerom meter in pol, globoka pa tudi do dva metra in pol. Gnezda obložijo s puhom, s suho travo, z vejami, s slamo, tudi s papirjem. Vsako naslednje leto si gnezda dograjujejo in obnavljajo. Samice povprečno izležejo od tri do pet jajc na sezono. Jajca so bela in velika od pet do sedem cm. Mladiči se izvalijo po približno enem mesecu, zanje pa skrbita tako samec kot samica.

V naravi bele štorklje povprečno živijo dvaindvajset, včasih tudi več kot trideset let. Ogrožajo pa jih: sodobno kmetijstvo s sredstvi proti plevelu in škodljivcem, melioracije in električne napeljave, spremenjene podnebne razmere …

Za popestritev smo si ogledali še zanimiv video z naslovom Štorklje v Olševku in izdelali pregledni plakat na to temo.

Plakat z naslovom Razmnoževanje štorkelj in otroške risbice

Andreja Gumilar
november 2018

Prehranjevanje štorkelj

Ta mesec smo se na oddelku z učenci pogovarjali o prehranjevanju štorkelj in pripravili pregleden in poučen plakat o tej temi.

Živali, ki jih štorklje jedo, smo uvrščali v živalske vrste. Govorili smo o dvoživkah, sesalcih, plazilcih, členonožcih, vretenčarjih … Učenci so živali (zajčka, kačo, deževnika, drobno ptico, žabo) tudi narisali na list papirja.

Ugotovili smo, da se štorklja, največja evropska ptica, hrani zelo pestro in raznoliko in da predstavlja pomemben del prehranjevalne verige.

Na koncu smo si ogledali triminutni video o udomačeni štorklji s hrvaškega podeželja. Učenci so tako štorkljo še bolj spoznali. Video je bil res nekaj posebnega in je učence zelo pritegnil.

Plakat Prehrana štorkelj s petimi risbicami učencev.

Andreja Gumilar
oktober 2018

Podoba štorklje

Letos smo se odločili, da se bomo na oddelku vse leto učili o štorkljah. Vsak mesec bomo o njih spoznavali nekaj novega. Tako bo nastalo deset različnih tem o štorkljah, kot so podoba štorklje, bivališča, prehranjevanje, razmnoževanje, zaščita štorkelj in podobno.

V mesecu septembru smo se pogovarjali o podobi štorkelj. Povedali smo, koliko so težke in velike, kakšen je razpon njihovih kril, kakšne barve so, kakšne imajo oči, noge, kljun in rep.

Učenci so risali prave in domišljijske štorklje. Pogovarjali pa smo se tudi o tem, zakaj starši pravijo, da otroke prinašajo štorklje.

Povedali smo tudi, kje v Sloveniji živi največ štorkelj in zakaj ravno tam.

Iz ilustracij in besedila je nastal lep plakat z naslovom Podoba štorklje.

Podoba štorklje

Andreja Gumilar
september 2018