Poletni metuljčki

V tem mesecu smo bili na oddelku zelo ustvarjalni. Izdelovali smo poletne metuljčke in se imeli lepo. Tudi čas je tako hitreje mineval.

Za izdelavo poletnega metuljčka smo potrebovali: kolaž papir, škarje, lepilo oz. lepilni trak, rokavico iz blaga, upogljivo kosmato žico in črn flomaster.

Iz kolaž papirja smo izrezali krila metulja in krogce (iz druge barve), ki smo jih nato nalepili na krila.

.

Rokavici smo odrezali en prst in ga nalepili na sredino metulja (kril). Iz upogljive kosmate žice smo odrezali dve tipalki, ju zavihali in prilepili na metuljčka. Na prst rokavice smo s črnim flomastrom narisali še oči in usta. Ko smo prst nato potisnili v rokavico, je metuljček lahko poletel kot na travniku.

Otroci so bili nad svojo ustvarjalnostjo navdušeni. S svojimi metuljčki so prešerno razpoloženi stopili v poletje.

Andreja Gumilar
junij 2018

Češnje

Ta mesec smo se na oddelku z otroki pogovarjali o češnjah. Povedali smo, da nas te vsako leto že zelo zgodaj razveselijo. Lahko so zelo drobne, debele ali nekaj vmes, hrustljave ali mehke, temnordeče, rdeče in rumene ter bele. Najpogostejše in najbolj iskane v Sloveniji so hrustavke, ki so zelo sladke in čvrste.
Nato smo si prebrali besedilo, ki nam razlaga, od kod češnje prihajajo in od kdaj jih imamo pri nas.

 

Dolga zgodovina zobanja češenj

Domovina češenj je Mala Azija, natančneje ozemlje med Kaspijskim in Črnim morjem.
Ni zanesljivega vira, ki bi nam povedal, kdaj so začeli na slovenskih tleh gojiti prve češnje. Če sledimo popotnim zapisom italijanskega humanista Paola Santonina, naj bi se ta že meseca maja leta 1487 najedel okusnih češenj blizu današnjega Celja. Prav tako je iz starih predpisov razvidno, da so Tržačani in Vipavci že v 16. stoletju v današnji Ljubljani prodajali tako zgodnje kot pozne češnje.

Omembe vreden je zapis sadjarja Urbana Jarnika iz leta 1817, ki je o češnjah prvi pisal v slovenskem jeziku. Omenil je predvsem dve težavi, povezani s češnjami. Prva je, da so drevesa previsoka in je nabiranje nevarno. Opazil je tudi, da imajo ptice rade ta zgodnji in okusni sadež, zato ga »zobajo« na veliko sadjarjevo jezo. Na Slovenskem je tradicija pridelovanja češenj za trg stara od 150 do 200 let. Menda so naše vipavske češnje poznali celo na dunajskem cesarskem dvoru, kamor so jih dostavljali slovenski sadjarji. Danes največ češenj pridelajo na Goriškem in v Istri.

 

Po tem prebranem besedilu smo se pogovarjali še o tem, ali imajo otroci radi češnje, ali jih imajo doma, kakšne so jim najbolj všeč, ali so jih že kdaj nabirali.

Na koncu smo se lotili še ustvarjanja. Iz das mase smo naredili majhne kroglice in jih nato s tanjšo paličico preluknjali. Kroglice smo pustili, da so se posušile. Naslednji dan smo jih lahko še pobarvali na rdeče ter skozi dve kroglici naenkrat potegnili vrvico z vozličkoma na koncu. Tako smo dobili lepi viseči češnji. Nanju smo na sredini vrvice prilepili še zelene liste, ki smo jih že prej izrezali iz filca.

Kroglice iz das mase, iz katerih bodo nastale češnje.

Naše češnje.

 

Andreja Gumilar
maj 2018

Barvanje kamnov

Ta mesec smo na oddelku barvali kamne. To nikakor ni nova ideja, a je lahko zelo zabavna. Odločili smo se, da si bomo na ta način sami naredili spominke.

Za začetne ideje smo imeli knjigo z naslovom Pobarvajmo kamne. Ravne in okrogle kamne smo najprej pobarvali z akrilno barvo. Nato smo z lastnimi idejami kamne spreminjali v podobe Indijanca, rožice, zvezdice z medvedkom, človeka, masko, ribe, prsta.

Bilo je nepozabno in zabavno. Nekaj učencev je svoje spominke odneslo domov, nekateri izmed njih pa so jih pobarvali ter jih pustili na oddelku.

Te smo poslikali tudi s fotoaparatom, da nam bodo ostali v spominu. Lahko pa jih seveda pokažemo novim učencem, ki se pridejo zdravit na naš oddelek. In tudi oni se jih lahko odločijo poslikat.

Naši poslikani kamni

Andreja Gumilar
april 2018

26. bolnišnične olimpijske igre na Oddelku otroške kirurgije in intenzivne terapije

Tudi letos smo imeli na oddelku bolnišnične olimpijske igre, in sicer v sredo, 28. marca 2018. Sodelovali so učenci z oddelka, športna gostja Lea Einfalt, vzgojiteljici Maja in Valda, učiteljica Andreja, mamici in oče učencev, ki so tekmovali, pa tudi psihologinji na oddelku, gospe Manja in Lara.

Najprej smo v igralnico sprejeli športno gostjo Leo Einfalt, smučarsko tekačico. Zanjo smo imeli veliko vprašanj, zato smo v pogovoru z njo veliko izvedeli o njej in o športu, s katerim se ukvarja.

Olimpijske igre smo začeli tako, da je učenec Enis prebral olimpijsko prisego. Potem smo zapeli olimpijsko himno in učenec Enis je odlično zarepal refren.

Prižgali smo olimpijski ogenj in tekmovanje se je začelo. Igre (met na koš, pikado in tobogan bowling – prilagojeno kegljanje) so bile zelo napete. Po končanem tekmovanju smo razdelili medalje, diplomo za fair play in priznanja. Vzgojiteljica Maja je imena in priimke tekmovalcev na priznanjih napisala s posebnim pisalom v kaligrafski pisavi, tako da so otroci dobili res izjemen spomin, športna gostja pa je udeležencem iger podarila svoje razglednice s podpisom. Igre smo zaključili tako, da smo ugasnili olimpijski ogenj.

Po igrah smo se okrepčali s sokom in s piškoti, športni gostji pa je učenec v zahvalo podaril spomladansko rožico. Gostji je bilo darilo zelo všeč, še posebej zato, ker smo z barvo rožice uganili njeno najljubšo barvo – vijoličasto.

Imeli smo se zelo lepo.

Skupinska slika udeležencev bolnišnične šole.

Slika tekmovalca Roberta s športno gostjo Leo Eifalt.

 

Andreja Gumilar
marec 2018

Pustovanje

Tudi letos, kot vsako leto do sedaj, smo se na oddelku oblekli v pustne kostime in šli rajat po Pediatrični kliniki in Kliničnem centru.

Pustne maske sva priskrbeli midve z vzgojiteljico Majo. Večino pustnih mask je prinesla Maja; in sicer takšne, kot so zvezdice, zvončki, Indijanci ter angelčki. Posamezne, tudi zelo lepe maske, so bile šerif, pikapolonica, hipi, čarovnica, papagaj.

Našemili so se otroci z oddelka, midve z vzgojiteljico Majo, starši otrok in medicinske sestre. Po hodniku smo si bolj po tiho zapeli in poželi kar neka nasmehov ter navdušenja mimoidočih. Šli smo na intenzivni oddelek Pediatrične klinike, po hodniku Kliničnega centra, v njihovo kuhinjo in po ambulantah.

Vsepovsod so nas lepo in toplo sprejeli. Pokazali smo jim svojo dobro voljo in zapeli. Dali so nam polni košari bombonov, keksov, krofov in čokolad.

Po kosilu smo si jih razdelili in jih z veseljem pojedli ter popili. Imeli smo se res lepo. Preživeli smo še eno tako lepo oddelčno praznovanje.

O tem pričata tudi spodnji fotografiji.

Skupinska slika pusta v igralnici.

Tudi oddelčne sestre so se našemile.

 

Andreja Gumilar
februar 2018

Prešernov dan

Prešernov dan je kulturni praznik, ki ga praznujemo  8. februarja, na  obletnico smrti našega pesnika Franceta Prešerna.

Na oddelku smo temu prazniku posvetili ves dan.

Najprej smo se z učenci pogovarjali o Prešernovem življenju. Učenci so pesniku že veliko vedeli, izvedeli pa so tudi veliko novega. Nato smo prebrali pesnikovo balado Povodni mož in napitnico Zdravljico in se o pesmih pogovarjali.

Po odmoru za malico in sladkanju s figami, kajti Prešerna so otroci klica Dr. Fig, smo naredili slovensko zastavo. Prešernov dan je namreč državni praznik, Zdravljica pa slovenska himna.

Potem so otroci slikali Prešernove portrete.

 
 

Andreja Gumilar
januar 2018