Avtor: Tina Žvab | Jun 2, 2021 | Oddelki, Tigri
V mesecu maju smo z učenci (Samuel in Sami, 5. r, Leon, 7. r, Hana, Mitja in Črt, 8. r) na oddelku ustvarili kratek turistični prospekt, ki bi lahko privabil goste v kraj, kjer se razlega jezero Jasna. Vabimo vas k branju, morda pa vas prepriča, da ga tudi vi kdaj obiščete.
Jezero Jasna je ime dveh med seboj povezanih umetnih jezer, ki se nahajata v bližini Kranjske Gore ob cesti na prelaz Vršič. Je zelo priljubljena izletniška točka prelepe Gorenjske. V teh koncih je zares težko peljati mimo dveh povezanih umetnih jezerc ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice.
Okoli jezera so speljane sprehajalne poti, tukaj je tudi raj za muharjenje, kopanje v Jasni pa je rezervirano za pogumne, saj je voda precej mrzla. Vsekakor se lahko ob jezeru sončite na lesenih pomolih in se povzpnete na šest metrov visoko razgledno ploščad.
Ob jezeru se lahko ohladite z osvežilno pijačo ali sladoledom, še posebej pa je fotogenično zaradi razgleda na Julijske Alpe v ozadju. Vsekakor pa ne bo šlo brez fotografije poleg znamenitega bronastega kozoroga.
Jezeri sta urejeni ob sotočju Male in Velike Pišnice. Ob sotočju je še manjši naravni kanjon in nekoliko skrita Hidroelektrarna Kranjska Gora.
Okoli jezera so speljane sprehajalne poti, svoj začetek pa tukaj po potresu leta 1980 beleži zapuščena gozdna pot po dolini Male Pišnice. Zraven jezera so poleg apartmajev tudi igrala in bronasti kip kozoroga na naravni skali, ki ga je med letoma 1986 in 1988 ustvaril kipar Stojan Batič.
Jezero Jasna
Andreja Gumilar
maj 2021
Avtor: Tina Žvab | Maj 2, 2021 | Oddelki, Tigri
Ta mesec je prišlo na vrsto jezero Zelenci, da smo ga z učencem in učenkami na oddelku proučili in poiskali vse, kar lahko izvemo o njem. Jezero so raziskovali: Svit, 5. razred, Ana, 8. razred, Brina, 5. razred, Alia, 5. razred, Ana Lina, 6. razred, in Emilija, 5. razred.
Naučili smo se da:
- so Zelenci talni izvir Save Dolinke v občini Kranjska Gora;
- voda privre na dan iz do dva metra globokega jezera zelene barve, po čemer je izvir dobil tudi ime;
- da so Zelenci naravni rezervat in dom mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam;
- porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v Sloveniji;
- da ima jezerska voda stalno temperaturo okrog 5 do 6 stopinj Celzija;
- voda iz jezera preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 m široko, plitvo močvirje Blata;
- rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore;
- v okolici izvira uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage (šaš, jelka, vrba, cvetlici vodna zlatica in navadni mrzličnik);
- v jezeru živita živorodna kuščarica in potočna postrv.
Na spletnih straneh smo si ogledali zemljepisno lego jezera, njegovo obliko in velikost, pozneje še barvo jezera in slike živali in rastlin, ki živijo v njem in ob njem. Obiskali smo tudi spletno stran https://www.druzinski-izleti.si/regije/gorenjska/kranjska-gora-zelenci.html
Andreja Gumilar
april 2021
Avtor: Tina Žvab | Apr 1, 2021 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se na oddelku spoznavali Mariborsko ali Bresterniško jezero.
Sodelovalo je pet učencev: Tara, 8. razred, Tim, 6. razred, Sara, 3. razred, Filip, 7. razred, in Alja, 7. razred. Učenci so z zanimanjem sledili spoznavanju jezera.
O jezeru smo izvedeli naslednje:
-
- Nahaja se vzhodno od Maribora.
- Nastalo je ob gradnji hidreoelektrarne (HE) Mariborski otok z zajezitvijo reke Drave. Dolgo je 15,5 km in sega vse do zgoraj ležeče elektrarne Fala.
- Vsebuje 13,1 milijona m³ vode, od katerih se lahko 2,1 milijona m³ izkoristi za proizvodnjo električne energije.
- Kljub velikanskemu posegu v naravo ta ni povzročil zgolj uničenja različnih biotopov, ampak so se razvili tudi novi biotopi. Poleg razraslega obrežnega gozda so nastale plitvine, ki jih porašča obvodno rastlinje, s čimer je nastal nov dragocen življenjski prostor. Zato je jezero pomembno naravovarstveno območje in zaščiten krajinski park. Za krajinski park je bilo Mariborsko jezero razglašeno novembra 1992.
- Je zelo priljubljen kraj za rekreacijo za Mariborčane in druge obiskovalce. Jezero daje možnosti za veslanje, deskanje, jadranje, plavanje v bazenu ali za sprehod, kolesarjenje in tek. Ob jezeru je več gostinskih lokalov z otroškimi igrali. Mimo Mariborskega jezera vodi tudi Dravska kolesarska pot. Bazen HE Mariborski otok je zato privlačna rekreacijska površina. V zadnjem desetletju so Dravske elektrarne Maribor uspešno uredile številne turistično-rekreacijske točke ob jezeru.
- Blizu jezera se nahaja Mariborski ali Felberjev otok, kot so ga včasih poimenovali po njegovih lastnikih. Predstavlja naravno posebnost, saj je pravi rečni otok in edini te vrste v Sloveniji. Prekriva ga bogata gozdna združba s podrastjo, kjer rastejo številne redke rastline, dom pa nudi tudi številnim pticam. Prav zaradi tega je razglašen za naravni spomenik, saj je vpliv človeka že dodobra spremenil podobo otoka.
Pri iskanju informacij o jezeru smo si pomagali z zemljevidom Slovenije. Slike jezera smo si ogledali na spletni strani
https://mojajezera.si/seznam_mojih_jezer/podravska/574/mariborsko_jezero/
in v knjigi The Slovenia lakes (Slovenska jezera).
Andreja Gumilar
marec 2021
Avtor: Tina Žvab | Feb 3, 2021 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se na oddelku s šestimi učenci; Davidom, 7. razred, Maticem, 8. razred, Inelo, 6. razred, Valom, 8. razred, Borom, 5. razred, in Rosano, 6. razred; pogovarjali o Triglavskih sedmerih jezerih.
Povedali smo, da je Dolina Triglavskih jezer ali Dolina Sedmerih jezer ledeniška alpska dolina med Bohinjem in Trento. Dolina Triglavskih jezer je kot narodni park zavarovana od leta 1924. Krasijo jo razgiban teren, zanimive rastline in živali ter fosili. Dolina je znana tudi zaradi dobro razvitih kraških pojavov ter povesti o Zlatorogu.
Čeprav je jezer več kot sedem, dosti je majhnih mlak in jezerc, se že od nekdaj omenjajo sedmera Triglavska jezera, ker so res podobna jezerom in so vidna čez vse leto, ostala pa čez poletja usahnejo in izginejo.
Sedmera Triglavska jezera so:
- Jezero pod Vršacem (oziroma Jezero v Podstenju, 1993 m nad morjem, pogosto je večino leta zamrznjeno)
- Mlaka na Laštah (pod Zasavsko kočo na Prehodavcih, poleti pogosto presahne)
- Rjavo jezero (dolgo 150 m, široko 100 m, globoko 10 m)
- Zeleno jezero (globoko do 2 metra, zeleno obarvano zaradi alg)
- Veliko jezero (ali Jezero v Ledvicah, največje jezero, 1930 m nadmorske višine, 300 m dolgo, 120 m široko, do 15 m globoko)
- Dvojno jezero (ob gori Koča pri Triglavskih jezerih, 1685 m nadmorske višine, ob velikem vodostaju se spremeni v eno jezero)
- Črno jezero (najtoplejše od Sedmerih jezer, 1319 m nad morjem, 150 m dolgo, 80 m široko, 6 m globoko)
Vode iz najvišjega Jezera pod Vršacem odtekajo v dolino Soče in v Jadransko morje. Vsa druga jezera so med seboj povezana, vode pa se stekajo v Savo Bohinjko in naprej proti Črnemu morju.
Po pogovoru o jezerih pa smo povedali še pet osnovnih pravil obnašanja v gorah.
1. V hribih se pozdravljamo “Živjo!” “Živjo, koliko je še do vrha …?”
2. Smeti odnesi s seboj v dolino.
Onesnaževanje je lahko mnogih oblik, vse od smeti do glasne glasbe. Splošno sprejeto med hribolazci je, da prinešeno embalažo odnesemo nazaj v dolino in vržemo v primerne zabojnike.
3. Ne proži kamenja.
Verjetno ste že doživeli, da se stiskate k steni, zgoraj pa hodi skupina nepazljivih turistov, ki proži kamenje. Proženje kamenja je nevarno početje. Treba je hoditi previdno in se proženju kamenja, če je le mogoče, izogniti. Če se vseeno zgodi, pa nevarnost jasno in glasno sporočimo pohodnikom pod nami.
4. Imejmo primerno opremo.
Za hojo v gore je treba biti primerno pripravljen. S tem sta mišljeni tako telesna pripravljenost kot tudi primerna oprema. Pred odhodom v gore vedno preverimo vremensko napoved in razmere v gorah ter se temu primerno odločimo za turo. Vedno imejmo s seboj dovolj vode, primerno obutev in kakšen kos tople obleke, tudi če je vzpon poleti. Razmere v gorah se hitro spreminjajo in nanje moramo biti pripravljeni.
5. Kako se srečujemo na izpostavljenih mestih.
Dostikrat se zgodi, da hodimo po zelo ozki in izpostavljeni poti, nasproti pa nam pride skupina ljudi. Vljudno in pravilno je, da se vsi gorniki potrudijo, da najdejo varen kraj za srečanje in umik, tudi če to pomeni nekaj korakov nazaj ali vstran. Varnost naj bo na prvem mestu.
Andreja Gumilar
januar 2021
Avtor: Tina Žvab | Dec 21, 2020 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo na oddelku spoznavali Cerkniško jezero. Sodelovalo je pet učencev: Iza, 4. razred, Urh, 7. razred, Nika, 4. razred, Lovro, 2. razred, in Žan, 8. razred.
Cerkniško jezero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (za Ribniško-kočevskim poljem). Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m.
Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera pa je gnezdišče mnogih vrst ptic.
Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim tektonskim prelomom Idrija–Hotedršica– Planinsko polje–Cerkniško polje–Loško polje. Janez Vajkard Valvasor je že v 17. stoletju poskušal pojasniti presihanje Cerkniškega jezera.
Pogovarjali smo se tudi o pritokih Cerkniškega jezera. Vsi njegovi pritoki, razen Cerkniščice, so kraški. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh. En del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame, kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica. Drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot pa naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri.
Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.
Z učencema 7. in 8. razreda smo se pogovarjali še o povirju (o izviru in zgornjem delu porečja), estavelnem pasu ter o ponornem (požiralniškem) območju jezera.
Povedali smo, da so povirna območja na skrajnem jugovzhodnem robu polja kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja.
Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja pa se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje največ časa.
Ponorno območje jezera se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena, ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.
Učenci so se o Cerkniškem jezeru učili individualno ob postelji v sobi. O njem so na začetku vedeli le malo, v pogovoru pa so se naučili marsikaj novega in zanimivega. Vse zemljepisne pojme, povezane z jezerom, pa smo poiskali tudi v Atlasu Slovenije.
Andreja Gumilar
december 2020
Avtor: Tina Žvab | Okt 27, 2020 | Oddelki, Tigri
Bohinjsko jezero je naše največje jezero naravnega izvora, saj leži v ledeniško izoblikovani kotanji. Premore skoraj 100 milijonov kubičnih metrov vode. Po stari bohinjski šali pa vsebuje vode le za en »škaf«, če je ta dovolj velik. Poleti se v njem segreje voda do 22 °C, pozimi pa pogosto tudi zmrzne. Gladina vode se ob močnem deževju zviša od 2 do 3 metre. Jezero omogoča številne športne dejavnosti.
Bohinjsko jezero v številkah:
-
- nadmorska višina: 526 m,
- dolžina: 4100 m (najdaljša diagonala),
- največja globina: 45 m,
- površina: 318 ha,
- dolžina jezerske obale (ni vedno enako izmerjena): 11,35 km.
Spoznali smo, da se voda v Bohinjskem jezeru obnovi trikrat na leto. Glavni dotok je Savica, glavni odtok voda pa Sava Bohinjka. Več kot tretjina vode vanj priteka skozi kraške izvire pod jezersko gladino. Ob velikem deževju kraške vode privrejo na površje v izviru Govic na pobočju Pršivca.
Spoznali smo še naslednje zanimivosti:
-
- ob koncu zadnje poledenitve je bilo Bohinjsko jezero višje za približno 18 m (segalo je do Stare Fužine),
- le desetina Bohinjskega jezera je plitvejša od 10 m in kar 80 % ga je globljega od 20 m, 20 % celo od 40 m,
- v Bohinjskem jezeru živi kar 53 vrst planktonskih alg in vsaj 16 vrst rib,
- iz Bohinjskega jezera odteka Jezernica, druga najkrajša reka v Sloveniji, ki se od sotočja z Mostnico (100 m od mosta) imenuje Sava Bohinjka.
Aktivnosti na jezeru
Ugotavljali smo, da je Bohinjsko jezero za ljubitelje vodnih aktivnosti primerno v vseh letnih časih. V toplejših mesecih lahko v njem plavamo, se vozimo s čolnom, surfom, kajakom ali kanujem, lovimo ribe in se potapljamo. Privoščimo si lahko panoramsko vožnjo s turistično ladjico ali pa se samo sprehodimo ob njegovi obali. Pozimi se včasih ponudi tudi možnost drsanja, pri čemer je seveda potrebno opozoriti na previdnost in spremstvo odraslih.
Pri oblikovanju mesečne novičke je sodelovalo osem učencev na oddelku. Vsi so bili učenci predmetne stopnje, zato smo o jezeru lahko povedali več in bolj poglobljeno. Na zemljevidu Slovenije smo pokazali Bohinjsko jezero, Slap Savico, Savo Bohinjko, Staro Fužino, izvir Govic na pobočju Pršivca in Triglavski narodni park. Pojasnili smo tudi geografske pojme, kot so: hudourniški potok, ledeniško jezero, narodni park, kraški izvir in celinska poledenitev.
Pogovarjali smo se o tem, ali so že bili v Bohinju. Večina jih je kraj že obiskala. Povedali so, da so se ob jezeru sprehajali, da so se v njem kopali, se vozili z ladjico in s kolesom ter se nadihali svežega zraka. Vsem je bil izlet v Bohinj zelo všeč.
Andreja Gumilar
oktober 2020
