Avtor: Tina Žvab | Okt 6, 2020 | Oddelki, Tigri
Letos bodo novičke z našega oddelka posvečene jezerom. Prvo na našem seznamu je Blejsko jezero.
Z učenci smo na zemljevidu Slovenije pokazali, kje leži Blejsko jezero. O njem smo povedali, da je tektonsko-ledeniškega izvora. Pogledali smo si nadmorsko višino, dolžino, širino, velikost površine in globino jezera in se pogovarjali o povprečni letni in zimski temperaturi jezera.
Ugotovili smo, da je otoček sredi jezera edini naravni jezerski otok v Sloveniji. Nad jezerom na strmi skali pa stoji Blejski grad. Učenci so z zanimanjem prisluhnili tudi podatku, da v jezeru najdemo vodno postranico, vrsto raka, in devetnajst ribjih vrst.
Iz ljudskega izročila smo spoznali pravljico, ki govori o nastanku Blejskega jezera. Legend o nastanku jezera pa je več. Najbolj znani sta Videnje pobožnega pastirčka in Pripovedka o zvonu želja. Vse zgodbe so učence pritegnile, z veseljem so jim prisluhnili in se o njih pogovarjali.
Ob koncu smo razmišljali, kaj bi obiskali na Bledu, če bi se tja odpravili kot turisti. Tukaj so naši predlogi:
- sprehodil bi se okoli jezera,
- šel bi pozvonit na zvon želja,
- peljal bi se s pletno,
- s kočijo bi se peljal okoli jezera,
- pojedel bi blejsko kremno rezino in sladoled,
- kopal bi se v jezeru,
- usedel bi se ob jezeru in slikal,
- usedel bi se na klopco ob jezeru in bral,
- s svojim kužkom bi tekel okoli jezera,
- s kolesom bi se odpeljal na Blejski grad.
Vsi smo se strinjali, da je Bled eden najlepših krajev v Sloveniji.
Andreja Gumilar
september 2020
Avtor: Metoda Leban | Jun 28, 2020 | Oddelki, Tigri
V mesecu juniju smo spoznavali reko Krko.
Povedali smo, kje izvira, kam se izliva in kako je dolga. Zanimivo se nam je zdelo, da v Krški jami, kjer izvira, bruha kot podzemna voda le ob daljših deževjih. Seveda smo potem še več povedali o tej jami, ki je blizu Ivančne Gorice in še bližje vasi Krka.
Zanimivo se je bilo pogovarjati in iskati na zemljevidu Slovenije leve in desne pritoke reke Krke.
Razlagali smo pojme, kot so sifonsko jezero, lehnjakovi pragovi, turistične kmetije, ribogojnice, rokavi, okljuki, rečni otočki, zgornji, spodnji tok reke, žage, mlini, kajak, kanu, raft in tako dalje.
Veliko smo povedali tudi o gradu Otočec in o Suhi krajini. Vse omenjene kraje in pokrajine smo poiskali na zemljevidu Slovenije. Nazadnje smo še utrdili znanje in pokazali celoten tok reke Krke po slovenskem ozemlju.
Učence, ki so sodelovali, je tema zelo pritegnila. Bilo jih je šest in so bili so učenci od 4. do 7. razreda. Nekaj malega so o reki že vedeli, še več so se o njej naučili s pomočjo spleta in zemljevida. Nastal je lep plakat z osnovnimi podatki o reki in z njenimi fotografijami.
Plakat o reki Krki.
Andreja Gumilar
junij 2020
Avtor: Metoda Leban | Mar 4, 2020 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se z učenci učili o reki Savi. Sodelovalo je šest učencev nižje in višje stopnje. O Savi smo ustvarili lep plakat.
Najprej smo o reki izdelali osebno izkaznico. V njo smo zapisali, koliko je dolga in kolikšno površino obsega, kje izvira in kam se izliva. Zapisali smo, kateri so najlepši mostovi čez njo ter kateri so njeni levi in desni pritoki na slovenskih tleh.
Nato smo našteli hidroelektrarne na Savi in povedali, zakaj je reka primerna za gradnjo hidroelektrarn. Omenili smo, da je bila Sava nekoč hudourniška reka.
Povedali smo tudi, kako so ljudje bili od nekdaj povezani z reko. Uporabljali so jo kot prevozno pot za prevoz ljudi in tovora, npr. že Argonavti. Dodali smo, da je primerna za rekreacijo, npr. za kajakaštvo, saj je v Tacnu v Ljubljani kajakaška šola in proga, primerna je še za plavanje in veslanje, npr. v Zbiljskem jezeru.
Na koncu smo se še posebej potrudili in opisali njeno pot od izvira do izliva. Omenjali smo: Nadižo, Savo Dolinko, Savo Bohinjko, Radovljico, Dobrave, Kranjsko-Sorško polje, Soro, Medvode, Ljubljansko kotlino, Ljubljanico, Posavsko hribovje, Savinjo, Krško in Brežice, Krko, Zagreb, Sisak, Kolpo, Donavo in Črno morje.
Vse geografske pojme smo pokazali na zemljevidih Slovenije in Evrope. Učenci so z zanimanjem poslušali in sodelovali. Postavljali so zanimiva vprašanja. Predhodno znanje o reki Savi je bilo večinoma odvisno od starosti učencev. Vsak se je lahko nečesa novega naučil. Z doseženimi cilji smo bili zadovoljni.
Plakat o Savi
Andreja Gumilar
februar 2020
Avtor: Metoda Leban | Feb 4, 2020 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se z učenci, ki so se zdravili na oddelku Otroške kirurgije, pogovarjali o reki Kolpi. O njej smo s pomočjo zemljevida povedali kar nekaj zanimivosti.
Kolpa izvira na hrvaški strani pod Risnjakom, v skoraj 80 metrov globokem kraškem izviru. Svojo pot si utira skozi kanjone in se na koncu po mirni ravnini pri Sisku pridruži reki Savi. V dolžino meri 292 kilometrov in je mejna reka med državama Slovenijo in Hrvaško. Ob njenem toku poteka kar 113 kilometrov državne meje. Ponekod se razširi in teče počasi, drugod pa si skozi ozko sosesko (kanjon) divje utira svojo pot.
V Beli krajini teče v koritih, ki jih z vsake strani obdajajo tudi do sto metrov visoki bregovi. Ti se postopoma nižajo, najnižji pa merijo v višino dvajset metrov. Pri Gribljah se poplavno razlije proti Metliki, saj teče po ravnici. Na koncu spet teče v koritih čez južno Žumberško predgorje na vzhod proti hrvaškemu Ozlju. Skorajda vso območje je kraško, v porečju Čabranke in v Kostelu pa prevladujejo glinenci in peščenjaki.
Beseda je tekla tudi o tem, kakšne dejavnosti bi si želeli početi, če bi se s prijatelji in družino odpravili na počitnice v kraje ob Kolpi. Pobrskali smo po turistični spletni strani krajev in ugotovili, da je teh dejavnosti veliko.
Čolnarjenje po Kolpi je zanimivo zaradi krasne pokrajine in privlačno zaradi varne, tople in neokrnjeno čiste reke. Poleti se njena voda segreje tudi do 28°C. Standardno prevozno sredstvo za spust po Kolpi je mini raft oziroma avantura. Je najbolj varen in suh čoln, zato pa zelo primeren za družinske ekipe. Kanu pa se lahko na plitvinah in prehodih preko jezov poškoduje. Najbolj adrenalinski čoln je odprti kajak, ki pa je hkrati tudi najbolj moker čoln, saj se v njem nizko sedi in je v njem vedno tudi voda.
Robinzonsko čolnarjenje po Kolpi pomeni, da se spustiš po reki za najmanj tri dni in se preprosto prepustiš naravi. Tam lahko taborimo v šotoru ali prenočimo kako drugače. Šotor lahko postavimo na več mestih ob reki in tudi v urejenih kampih. Pri tem pa ne smemo pozabiti za sabo tudi počistiti.
Za raftanje je Kolpa popolnoma drugačna reka od Soče. Predvsem je bolj mirna. Pravzaprav je v spodnjem delu že kar lenobna. Dokler ne gre zares. Zares pa gre takrat, ko je v njej dovolj vode. Takrat postane zgodba popolnoma drugačna, predvsem adrenalinska. Višina vode mora biti od 120 do 250 cm. To se zgodi jeseni ali spomladi. Pravi rafting na Kolpi z velikim raftom pa predstavlja spust s popolno posadko in krmarjem ob narasli vodi.
SUP je kratica za Stand Up Padeling, ki pomeni stoječe veslanje na posebni deski. To je v zadnjem času najbolj privlačna športna dejavnost.
Če vas strmi klanci odvračajo od kolesarjenja, pa lahko dejavnost vzljubimo z električnim kolesom. Vožnja je podobna kot z običajnim kolesom, le da je hitrejša in manj naporna, saj ima kolo električni motor, z njim pa si lahko lažje in hitreje ogledamo številne zanimivosti ob reki.
Z učenci smo torej ugotovili, da se lahko ob reki Kolpi prepustimo številnim športnim dejavnostim in uživamo v lepotah neokrnjene narave. Nekaj učencev pa bo svojim staršem predlagalo, da bodo letošnje poletne počitnice preživljali malo drugače. Kje? Ob Kolpi, seveda.
Andreja Gumilar
januar 2020
Avtor: Metoda Leban | Dec 22, 2019 | Oddelki, Tigri
V mesecu decembru smo se z učenci na oddelku učili o reki Savinji. Pri učenju in izdelovanju plakata je sodelovalo sedem učencev in učenk (Pia, 5. razred, Filip, 3. razred, Maks, 6. razred, Tadej, 8. razred, Saša, 7. razred, Iza, 6. razred, Anže, 8. razred).
O reki Savinji smo se naučili osnovne stvari, kot so: koliko je dolga, kje izvira, kam se izliva, kateri so njeni pretoki, kaj pomeni, da je bila nekoč hudourniška reka. Njeno dolžino smo primerjali z dolžino drugih slovenskih rek. Pogovarjali smo se tudi o njenem poplavljanju in kako so zajezili poplave. Naučili smo se, da spada med bolj čiste reke in da je bilo na njej nekoč veliko mlinov in žag ter da se je na njej splavarilo. Delo, ki so ga opravljali splavarji, je bilo zelo težko, naporno in nevarno, zato so bili splavarji pogumni in odločni ljudje. Njihovo glavno opravilo je bilo prevažanje lesa, ki pa so ga na cilju prodali, splav razdrli in se z vlakom odpravili domov. To jim je prinašalo dodaten zaslužek. Od te dejavnosti se je do današnjih dni ohranila turistična prireditev Flosarski bal ter razstave v Muzeju gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec v Nazarjah.
O reki smo povedali še veliko več. Poleti se je v njej prijetno kopati in hladiti. V njej plavajo prekrasne ribe. Turisti se radi spuščajo z raftingom. Ob njej pa so tudi lepe izletniške točke.
Na zemljevidu Slovenije smo si ogledali, kje reka teče, zemljevid njenega toka pa smo nalepili tudi na plakat.
Pri vseh teh dejavnostih smo pridobivali veliko novega znanja. V mesečnih novičkah spoznavamo in bogatimo naše znanje o rekah, kar je zelo koristno.
Andreja Gumilar
december 2019
Avtor: Metoda Leban | Dec 4, 2019 | Oddelki, Tigri
Novembra smo se na oddelku učili o reki Dravi. Sodelovalo je pet učencev nižje in višje stopnje osnovne šole. O reki Dravi smo veliko povedali. Naredili smo tudi lep plakat, ki krasi pano na hodniku pred oddelkom.
Žan (2. razred) še ni slišal za reko Dravo. Pokazali smo mu jo na zemljevidu in povedali, da je to velika slovenska reka, ki teče tudi skozi Maribor in Ptuj. Učenec Aljaž (1. razred) pa je zanjo slišal, ker ima babico, ki živi v Kidričevem. S starši je prečkal reko z avtomobilom, ko so se k njej namenili na obisk. Na to so ga starši med našim pogovorom spomnili, saj so bili takrat pri njem na obisku.
Učenka Tinkara (8. razred) je o reki vedela več. Povedala nam je, kje izvira, kam se izliva in kateri so njeni pritoki v Sloveniji ter skozi katere države teče. Z učencem Harisom (7. razred) sva se pogovarjala o tem, katere elektrarne na reki Dravi poznamo, koliko jih je, kako se imenujejo in kje so na zemljevidu. Ugotovila sva, da jih je skupaj enaindvajset; deset jih je v Avstriji, osem v Sloveniji, tri so na Hrvaškem. Pogovarjala sva se tudi o tem, kdaj so jih gradili in obnavljali, kakšne vrste elektrarn na Dravi poznamo. Na koncu sva se pogovarjala še o tem, kaj pomeni vključitev njenega spodnjega toka v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij – Naturo 2000.
Z učenko Ajlino (8. razred) sva predelali temo poplavljanja reke Drave, zlasti v njenem srednjem in spodnjem toku. Dolgotrajno in močno deževje je v letih 1851, 1882, 1926, 1965, 1998, 2012 povzročilo najhujše poplave. Te so odnašale celo mostove, gospodarske objekte, hiše, živino, les in podobno. Povedali sva tudi, da se je po izgradnji verige hidroelektrarn poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, kljub temu pa ljudje ob reki pred njo niso povsem varni.
Plakat o Dravi
Andreja Gumilar
november 2019
