Avtor: Metoda Leban | Nov 6, 2019 | Oddelki, Tigri
V mesecu oktobru smo spoznavali reko Sočo. Soča je ena najlepših evropskih rek, ki s svojo izrazito smaragdno barvo privablja turiste z vsega sveta.
Pri spoznavanju reke in izdelovanju plakata je sodelovalo šest učencev: Matic, 8. razred, Eva, 7. razred, Matevž, 8. razred, Nina, 5. razred, Peter, 7. razred, in Arian, 4. razred.
Za reko Sočo so učenci že slišali, vedeli so tudi, kje teče.
Naučili pa smo se še:
– skozi kateri dve državi teče in kje sta njen izvir in izliv, koliko je dolga in kakšno površino porečja ima;
– kateri so njeni levi in desni pritoki;
– katere hidroelektrarne so na njej;
– da je v Kobaridu, ob Soči, največji muzej 1. svetovne vojne v Sloveniji;
– da ob njej teče spominska Pot miru od Alp do Jadrana;
– da je v kraju Most na Soči vsakoletna prireditev Noč na jezeru;
– da ji je Simon Gregorčič posvetil pesem;
– da se na njej odvija veliko vodnih športov, kot so npr. kajakaštvo, raftanje, soteskanje, muharjenje.
Nastal je lep plakat o Soči, ki krasi pano pred oddelkom in je na ogled vsem, ki pridejo mimo ali se v tem prostoru zadržijo.
Plakat o reki Soči.
Andreja Gumilar
oktober 2019
Avtor: Metoda Leban | Okt 4, 2019 | Oddelki, Tigri
Reke v Sloveniji spadajo k porečjema Črnega in Jadranskega morja.
Z izjemo Soče (1) in rečic v Koprskem primorju (Rižana, Reka in Dragonja) in na Krasu, ki se izlivajo v Jadransko morje, tečejo vse reke v Dravo (2) ali Savo (3), ki sta desna pritoka Donave.
Sava je z 940 kilometri najdaljša reka s porečjem, ki izvira v Sloveniji. Četrtina rečnega toka je na območju Slovenije. Njeni večji levi pritoki so Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica in Savinja (4). Večji desni pritoki Save so Sora (5), Ljubljanica (6), Mirna in Krka (7).
Reka Mura (8) priteče iz Avstrije in je na začetku več kot 30 kilometrov mejna reka.
Smaragdna lepotica Soča izvira v samem osrčju Julijcev, v ledeniško preoblikovani dolini Trente.
Krka, ki ima kraški izvir, je rekreacijski in ribolovni biser na Dolenjskem. Po Kolpi (9) in Sotli (10) poteka po daljšem odseku slovensko-hrvaška meja.
Zemljevid slovenskih rek
S tem uvodom in ob zemljevidu Slovenije smo letos začeli projekt spoznavanja slovenskih rek. V desetih mesecih tega šolskega leta bomo z učenci na oddelku spoznavali in spoznali deset slovenskih rek (označeno zgoraj). S tega področja bodo torej sestavljene naše letošnje oddelčne novičke.
Prvi mesec smo začeli s spoznavanjem reke Sore. Sodelovalo je sedem otrok nižje in višje stopnje OŠ (Lara, 4. razred, Zala, 9. razred, Anja, 6. razred, Luka, 5. razred, Damjan, 7. razred, Tia, 9. razred, Nik, 5. razred). Izkazalo se je, da učenci ne poznajo dobro slovenskih rek. To poznavanje pa je vendarle tudi nekoliko odvisno od starosti učenca in njegove razgledanosti.
O reki Sori smo povedali:
– fizične lastnosti reke (izvir, nadmorska višina, izliv, dolžina, površina, pritoki),
– rečni režim in zakaj je pomemben,
– da spada v varovano območje Natura 2000 in kaj to pomeni,
– da je bila nekoč kot hudourniška reka nevarna in so jo regulirali,
– da je zelo čista reka, primerna za kopanje (čeprav je nekoliko hladna),
– da ima ohranjen mikro habitat, saj v njej živi več vrst rib, ptic, ob njej raste tudi črna jelša in podobno.
Nastal je lep plakat o reki Sori, ki krasi hodnik pred našim oddelkom.
Plakat o reki Sori
Andreja Gumilar
september 2019
Avtor: Metoda Leban | Jun 29, 2019 | Oddelki, Tigri
Zadnji mesec šolskega leta smo se pogovarjali o štorkljah. Učence je o njih marsikaj zanimalo, zato so postavljali najrazličnejša vprašanja.
V pogovorih je sodelovalo šest učencev. Spodaj smo nanizali, o čem neki jih je gnala radovednost.
– Kje vse gnezdijo?
– Koliko so stara najstarejša štorkljina gnezda v Sloveniji?
– V katerih slovenskih pokrajinah jih lahko vidimo?
– Kako podnebne spremembe vplivajo na selitev štorkelj?
– Zakaj jih zadnja leta vse več ostaja pri nas tudi čez zimo?
– Kako štorklje izkoriščajo tople zračne mase za letenje v južne kraje?
– Ali se število štorkelj v Sloveniji v zadnjih letih povečuje ali upada?
Nastali so lepi trije lističi z odgovori na ta vprašanja. In še ena lepa risbica štorklje v letu s slamo v kljunčku.
Na tovrsten način smo z desetimi temami zaključili desetmesečno obdobje spoznavanja štorkelj, kar smo obeležili tudi s plakati, risbicami in temi novičkami za našo spletno stran. Tema je bila primerna, saj je učence zelo pritegnila. Radi so ji prisluhnili in ob njej ustvarjali.
Odgovori o štorkljah in risbice
Andreja Gumilar
junij 2019
Avtor: Metoda Leban | Jun 6, 2019 | Oddelki, Tigri
Slovensko združenje Ciconia skrbi za varstvo štorkelj in njihovega življenskega okolja.
Pri ogledu spletne strani združenja je sodelovalo šest učencev. Tema jih je zelo pritegnila. Veliko smo prebrali in si ogledali slike.
Na spletni strani smo izvedeli mite o beli štorklji in kako so jo spoznavali znanstveniki.
Stran nas je poučila o zgradbi štorkljinega telesa, o vedenju štorkelj, gnezdenju, selitvah, letenju, prehranjevanju, nevarnostih pri selitvah …
Izvedeli smo, da štorklje pri nas popisujejo že od leta 1965 in da število gnezd zadnja leta ostaja skoraj enako.
Prebrali smo, kako velikega pomena za preživetje štorkelj je tudi tehnika košnje, način pašništva in pestrost različnih živali na paši.
Marsikaj smo prebrali o obročkanju štorkelj.
Učenci so risali na temo štorkelj in društva Ciconia in nastal je zanimiv plakat.
Plakat o društvu Ciconia.
Andreja Gumilar
maj 2019
Avtor: Metoda Leban | Maj 9, 2019 | Oddelki, Tigri
Ta mesec smo se na oddelku z učenci pogovarjalio gnezdilnicah za štorklje.
Natančno smo si ogledali spletno stran:
https://www.gnezdilnice.si/index.php?path=umetno_gnezdo_storklja,
Naučili smo se, zakaj in kako ljudje štorkljam pripravijo gnezda s primerno podlago.
Ogledali smo si fotografije in prebrali naslednje:
Štorklje mnogokrat pričnejo z gradnjo gnezda na neprimerni in premajhni podlagi. Z namestitvijo podstavka jim priskrbimo varne gnezdilne pogoje. Foto: Leon Kebe.
Če je gnezdilni podstavek nameščen na električnem drogu, je nujno potrebno žice električne napeljave izolirati 3 do 4 metre od podstavka. Bela štorklja je velika ptica in obstaja velika verjetnost, da bi se ob prihodu v gnezdo z obema kriloma hkrati dotaknila žic, kar bi bilo zaradi električnega udarazanjo usodno.
Na tej sliki je prikazan zelo slabo narejen podstavek za štorkljino gnezdo. Zlomil se je, še preden je bilo gnezdo dokončano. Pravilno narejen podstavek mora vzdržati 700 kg obremenitve. Foto: Jani Vidmar.
Nato so otroci risali gnezda štorkelj. Nastale so tri lepe risbice.
Andreja Gumilar
april 2019
Avtor: Metoda Leban | Apr 6, 2019 | Oddelki, Tigri
V letošnjem šolskem letu smo kar nekaj mesecev z učenci spoznavali in spremljali par štorkelj, z imenoma Malena in Klepetan, iz okolice Slavonskega Broda.
O njiju smo prebrali nekaj prispevkov na spletu, ogledali pa smo si tudi nekaj njunih daljših in krajših videoposnetkov. Pritegnil nas je tudi polurni intervju z gospodom Stjepanom Vokičem, ki za ta par štorkelj in za njuna gnezda skrbi že dolga leta.
V tem tednu pa je učenka Lora iz 5. razreda, ki jo je ta tema zelo zanimala in veselila, o njiju veliko narisala in napisala. Najprej je narisala Maleno in Klepetana in njuno gnezdo, potem še njuno prijateljico, domišljijsko štorkljo z imenom Štifon. Izvedeli sva tudi, da je o štorklji Maleni Davor Vinkovič napisal pesem.
O priljubljenemu paru Maleni in Klepetanu pa vam lahko poveva še veliko zanimivih reči.
- Klepetan se je vrnil iz Afrike k svoji Maleni letos že sedemnajstič.
- Malena ni mogla nikoli leteti v Afriko, ker si je že kot mladič poškodovala krilo.
- Skupaj sta imela v vseh teh letih kar 66 potomcev.
- Klepetan preleti iz južne Afrike do gnezda Malene vsako leto 13 000 kilometrov.
- Letos je prišel bolj zgodaj, že 19. marca, običajno pa pride med 24. in 28. marcem.
- Malena ga že nekaj dni prej čaka. Kot bi slutila njegov prihod, odide ven iz tople garaže in postaja vse bolj živahna in nemirna.
- Gospod Stjepan ju hrani z ribami in z mesom.
- Ko Klepetan prileti iz Afrike, najprej na dvorišču poje, kar mu da gospod Stjepan, se nekoliko očedi, potem pa začne zbirati veje za gnezdo in veselo pozdravi Maleno. Zelo se veselita drug drugega in kmalu se tudi parita.
- Malena že čez mesec dni izvali najmanj tri jajca, največ pa sedem jajc. Čuvata jih oba, da se ne ohladijo, in kasneje oba tudi hranita mladiče.
- Za njuno ljubezensko zgodbo se zanima tudi angleška televizija BBC in ameriški portal The Dodo, posvečen živalim, ki je o njiju objavil zgodbo in navdušil javnost.
- Klepetan odleti v južno Afriko 28. avgusta, njuni mladič pa že nekoliko prej, v začetku avgusta.
- Malena je stara 25 let, Klepetan približno 33 do 35 let, štorklje pa živijo tudi 50 let.
- Za Maleno gospod Stjepan skrbi že 27 let, za Klepetana pa 17 let, odkar je prvič poletel v gnezdo Malene.
- Malena kar nekaj dni po tem, ko Klepetan odleti v Afriko, žaluje, joče, ne je in ne pije.
- Znani par štorkelj hodijo gledat na Hrvaško z vsega sveta, tudi s Kitajske, iz Čila, s Češke, iz Nemčije, Francije …
- Gospod Stjepan je nekdanji šolski hišnik, ki srčno in po svojih najboljših močeh vsa ta leta skrbi za par. Pozimi Maleni zakuri v pečki v garaži, da ji je dovolj toplo (nad 20 stopinj Celzija). Paru je pomagal zgraditi stabilnejšo gnezdo, zanju lovi ribe, Maleni je izdelal tobogan, po katerem lahko pride do gnezda, ker niti do njega ne more poleteti.
Vse, kar je učenka Lora narisala in napisala, sem plastificirala. Njeni izdelki krasijo pano na hodniku pred našim oddelkom.
 |
 |
 |
| Izdelki učenke Lore o Maleni in Klepetanu. |
|
|
Andreja Gumilar
marec 2019
